Brezplačna dostava nad 35 €
Izgubljena beseda
Izgubljena beseda

Izgubljena beseda

Avtor: Oya Baydar Založnik: Sanje Jezik: slovenski Prevod: Erna Pačnik Felek

Izgubljena beseda je roman, ki spregovori o nasilju do drugega. Tri zgodbe se naposled zlijejo v skupen premislek o brezštevilnih oblikah nasilja. 

8,48 € - 35,95 €
Redna cena: 9,99 € Sanjska cena: 0,00 € Prihranite: 9,99 € (100%) (* velja za člane Knjižne družine Sanje).

Vaše naročilo bo zavito kot darilo. Ko bo naročilo zapakirano, same vsebine paketa ne boste morali videti.

Izberite darilni ovoj

    • Eko zavijanje

      Eko zavijanje

      2,70 €

      70 gramski ekološki natron papir.

    • Praznično zavijanje

      Praznično zavijanje

      3,29 €

      Kakovosten darilni papir.

  • Prosimo, preverite in potrdite izbrano

    Darilno zavijanje je dodan.

    Z nakupom tega izdelka podpirate slovensko knjigo in zaupanje v moč domišljije in lepote.

    Slavni pisatelj Ömer Eren, čigar ustvarjalni proces je nenadno ustavila pisateljska blokada, se po naključju zaplete v tragično zgodbo mladega kurdskega para, ki beži pred nasiljem lastne družine in politične organizacije, in pomaga (od)rešiti ljubezensko vez, ki nasprotuje zakonom tradicije in države.

    Vsevidna materina skrb in neupogljivost Ömerja nazadnje primorata v umik – pred silo države in bremenom pričakovanj. Na samotnem norveškem otoku, kjer poišče zatočišče, se nekaj pozneje primeri tragedija. Izguba se prežame s sovraštvom (do drugačnega) – in kolesje nasilništva se znova zavrti. Roman se izsuče v osrednjo povezovalno (nemara odtujevalno) nit – izgubljeno besedo.

    Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS.

    Podrobnosti
    Datum izida 1/31/13
    Format (mm) 198 x 125
    Obseg (št. strani) 496
    Prevod Erna Pačnik Felek
    Urednik Tjaša Koprivec Vuga
    Soavtorji Prelom: Maja čuk
    Zbirka KIOSK
    Založba Sanje
    Jezik slovenski

    Izgubili smo svoj glas, saj so utišali tako naš glas kot besedo. Tisoč in en zvok planot in poljan, poročni in pastirski bobni, žalostinke žensk, ljudske pesmi nevest, lovske puške, upornost našega jezika, našo žalost, veselje in predvsem upanje so dajali barvo našem glasu. Naš glas se je razlegal po poljanah, se vzdigoval do planot in odmeval v gorah. Pomešal se je med reke, plul skozi prelive, pljuskal ob pečine ter se vračal v mesto, kjer je predstavljal naš glas. Vendar je naš glas zamrl, naš šepet pa ne more doseči gora, kjer bi odmeval in se še živahnejši in močnejši vrnil k nam. Zdaj se iz gora razlegajo drugačni glasovi. Morali bi jih označiti za glasove smrti, a smrt nima glasu.