Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Izjemno in po krivici spregledano delo o morda najvplivnejši osebnosti našega časa na zahodni polobli: človeku, ki je zamajal imperij. Biografija, ob objavi katere je Roger Waters, frontman Pink Floydov, izrekel naslednje besede: "Sram me je, da sem Anglež. Juliana Assangea pred našimi očmi ubijajo."
Prevod | Erik Majaron |
---|---|
Prednaročilo | Ne |
Datum izida | 11/20/0002 |
Založba | Sanje |
Urednik | Rok Zavrtanik |
Jezik | slovenski |
Format (mm) | 160 x 240 |
Obseg (št. strani) | 340 |
Do mojega šestnajstega rojstnega dne je računalnik že postal moja zavest. Pomenil je začetek novega življenja. Saj ne, da prejšnje življenje ne bi imelo svojih čarov – imelo jih je in jih ima še vedno – a v nekem smislu je bil zdaj računalnik tisti, s katerim sem govoril, pravzaprav sem govoril skozenj in tako segel onkraj vseh lokalnih zadev do točke večnosti, kjer se individualna osebnost razblini v zgodovino. Pozneje je vprašanje osebnega značaja, mojega osebnega značaja, obsedalo mnoge novinarje. Sem vzvišen ali nor, brezskrben ali manipulativen, občutljiv ali debelokožen ali tiranski? Toda oseba, o kateri so govorili, je bila v njihovih glavah. Živela je v njihovi domišljiji. Skušal sem le opravljati svoje delo pod pritiskom in se sploh nisem dosti zavedal sebe – vsaj ne tako, kot mi pripisujejo. Danes imajo ljudje radi igro osebnega značaja in mislijo, da je vse telenovela. Vendar stojim za tem, ko rečem, da je moj 'jaz' nekje zadaj, za menoj. Ob računalniku in vseživljenjskem projektu človek nehote neha brezplodno begati sem ter tja za zadovoljitev malega jaza. Namesto tega se razblini v nečem večjem in temu služi po svojih najboljših močeh.
Morda je to generacijska zadeva. Nekateri tega ne dojamejo. Hočejo te stlačiti v svoje stare namišljene kategorije. Verjamejo, da si Billy the Kid ali dr. No, Robin Hood ali dr. Strangelove. Jaz pa menim, da se je v poznih osemdesetih letih 20. stoletja pojavila generacija, ki je razmišljala drugače. Že v mladosti so računalniki močno vplivali na nas. Nismo razmišljali o »individualnosti«, temveč o »nas«; če je bilo mogoče, pa celo o »nas in njih«. Klišejska slika je prikazovala dolgočasnega računalniškega zanesenjaka v sobi, odrezanega od sveta. V resnici so bili mladi pred televizijskimi zasloni tisti, ki so bili odrezani od sveta, pasivni, osamljeni. Morda smo bili res pokonci vso noč, a najboljši med nami smo bili zaposleni z ustvarjanjem tega, kar smo gledali.