Kdo misli abstraktno?

Besedilo Kdo misli abstraktno? je nastalo v času, ko je bila Heglova akademska kariera prekinjena: po bitki pri Jeni je bilo življenje v mestu nevzdržno, zato se je prebijal kot publicist v Bambergu, zatem kot srednješolski učitelj v Nürnbergu, preden je spet dobil mesto na univerzi, in sicer v Heidelbergu in pozneje do smrti v Berlinu. Naše besedilo je rokopis predavanja za družabno srečanje v prvi polovici leta 1807 v Bambergu, kot dokazuje omemba razpisa za satiro v lokalnem listu (2. januarja do 1. julija 1807). O značaju srečanja govori uvodni del, za modernega bralca pa je zlasti zanimivo nadaljevanje, ko Hegel slika štiri modele abstraktnih sodb: ob morilcu, ob kritiki kvalitete blaga, ob službi, ob vojaku.

Hegel tu ne govori o zmožnosti abstrakcije, temveč izhaja iz tega, da je dejanski svet konkreten, vsaka lastnost, vzeta sama zase, pa je abstraktum. Konkretum je celota; abstraktum, iztrgan iz celote in absolutiziran, je enostranskost.

Iz spremne besede dr. Božidarja Debenjaka

Prisluhnite odlomku iz knjige na Sanje.TV