Knjiga prinaša koncentrat osveženih, predelanih in dopolnjenih člankov, ki jih je avtor v zadnjih dveh letih objavil v različnih medijih. V prvem delu Rugelj kot »gledalec« obravnava nekatere filmske fenomene zadnjih let, vključno s slovenskimi, na katere v svojem značilnem slogu seveda gleda tudi kritično, pri čemer lahko ta del štejemo za nekakšno nadaljevanje njegovega dela izpred dveh let Stranpota slovenskega filma. V drugem delu pa kot »bralec« poseže na (predvsem slovenski) knjižnozaložniški trg ter iz svoje perspektive založnika, urednika revije Bukla in knjgoljubca osvetli tiste točke domače knjižne produkcije v javnem interesu, ki bi jim morali v prihodnosti posvečati še posebno pozornost.
Kako ujeti gibljive podobe, priročnik Radovana Čoka, izjemno tankočutnega in vsesplošno razgledanega direktorja fotografije, dolgoletnega pedagoga na AGRFTV in seminarjih JSKD, snemalca, fotografa in mentorja, je nov korak k bogatenju slovenske vizualne kulture, izobrazbe in »filmskega mišljenja«. Prvi je bil izjemno uspešen priročnik Jovana Jovanoviča Uvod v filmsko mišljenje, ki je dokazal, kako nujno potrebujejo slovenski medijski ustvarjalci tudi teoretsko podporo in razmišljanje o kreativni rabi sodobne tehnologije in tehnike pri svojem ustvarjanju!
Skoraj tretjina slovenskih celovečernih filmov je nastala na podlagi literarnih del. Ti filmi so bili zaradi različnih razlogov vselej predmet številnih polemik, kljub temu da je slovenska kinematografija prav s pomočjo domače književnosti dosegla nekaj svojih vrhuncev.