Podrobnosti
Začne se z ugotovitvijo, da kapitalizem kljub navideznim prednostim kot so tehnološki napredek, večja produktivnost dela z avtomatizirano proizvodnjo, ali dvig osnovnega življenjskega standarda v najrevnejših predelih sveta, ustvarja predvsem revščino sredi izobilja. Nato prepričljivo pokaže, da se v razpokah kapitalističnega sistema kažejo realne utopije oziroma alternative, ki pričajo, da na obrobju sistema že danes obstajajo nekapitalistični, za Wrighta bolj demokratični in egalitarni, družbeni odnosi.
Če želimo, da slednji postopoma izpodrinejo kapitalistične, to je nedemokratične in neegalitarne družbene odnose sta potrebni strategija in kolektivni akter. Ravno vprašanji strategije spodkopavanja kapitalizma in oblikovanje kolektivnega akterja tvorita osrednji temi te knjige.
Kako biti antikapitalist v 21. stoletju morda še bolj kot druga Wrightova dela zaznamuje optimizem in prepričanje, da je prihodnost, kjer lahko vsak človek razvije svoje potenciale in živi polnovredno življenje ne le zaželena temveč tudi realna in dosegljiva.
