Ariol, Gromski konj

Podrobnosti

Prinaša ducat novih zgodb, in še eno povrhu; Ariol in Ramono se v njih med drugim odpravita na poletne počitnice k nonotu in noni Milojki, zbirata nalepke, Ariolov razred se en dan razdeli, ker si učitelj Top zvije gleženj, pa polovico (pre)vzame v uk učitelj Hipstič, drugo polovico pa učiteljica Kljunka, ko Top ozdravi, obišče razred mestnega vrtnarja Gartnerja in z njim sadi drevesa, v dveh zgodbah pa spoznamo tudi mestnega knjigarnarja krasnega imena, gospoda Behemota. Ariol je še vedno popolnoma očaran, kadarkoli se v njegovem vidnem polju pojavi Petula, ki mu jo uspe tokrat pa končno tudi povabiti na cukre. Plavalnih tečajev tokrat žal ni na programu, se pa zato Ariol v eni od zgodb kar se le da "učinkovito" stušira.

Ariol – Gromski konj ostaja zvest konceptu iz prve knjige, ki se tu le še razcveti. Enako velja za glavnega junaka, Ramono pa prav nič ne zaostaja.

Strip pripoveduje o otrocih in je namenjen otrokom (nekako med petim in enajstim letom starosti). Kot tak je eden redkih sodobnih prevodnih stripov v slovenščini za mularijo.

V nadaljevanjih je začel izhajati leta 1999 v zelo popularni francoski otroški reviji »J'aime lire«, od leta 2002 pa izhaja v knjigah, glavni junak in njegovi sošolci pa od leta 2009 nastopajo tudi v risanki, imajo svojo spletno stran, DVD in kup zbirateljskih dobrot.

Njegov scenarist Emmanuel Guibert je o Ariolu med drugim dejal, da najbrž ne bo nikoli odrasel. Za dogodivščine, ki se odvijajo v enem letu junakovega življenja, išče navdih predvsem v drobnih življenjskih dogodkih in situacijah, tudi iz lastnega otroštva, nato pa ga zanima, kako iz njih napraviti stripovske zgodbe, s katerimi želi otrokom dati osebnost, ne pa jih podcenjevati s tipiziranjem.

Ariolove zgodbe, ki vključujejo predstavnike vseh generacij, so tople, živahne, zabavne in duhovite, njihova odlika pa je med drugimi tudi, da sveta ne slikajo črno-belo in da se ne izogibajo resnejšim temam.