Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011

Podrobnosti

Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011 Zdenka Vrdlovca želi zadostiti dvema osnovnima namenoma: celovitosti in kompleksnosti. 

Prvi je celovitost: razvoj kinematografije na Slovenskem obravnava od njenih začetkov (vključno z gostovanji potujočih kinematografov v slovenskih mestih) do danes. Drugi je kompleksnost: poudarek je sicer na estetskem in idejnem pristopu (kar zadeva celovečerne filme), toda prav tako so obravnavani tudi drugi kinematografski vidiki (načini in oblike filmske produkcije, sprejem pri kritiki in občinstvu) ter institucionalne in zakonske ureditve kinematografije. Glede na to, da se je ta porajala, formirala in razvijala v štirih državnih tvorbah (Avstro-Ogrska, Kraljevina Jugoslavija, SFRJ, samostojna Slovenija), so v njeno zgodovino všteti tudi družbenopolitični konteksti. Težišče knjige predstavljajo analize okoli 230 celovečernih kinematografskih filmov, v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko teh še ni bilo (z izjemo dveh), pa so obravnavani tudi kratki dokumentarni filmi; iz poznejših obdobij so predstavljeni pomembnejši kratki in eksperimentalni filmi, ki so nastali zunaj profesionalne kinematografije. V primeru adaptacij znanih literarnih del poskušajo analize izluščiti jedro režiserjeve (re)interpretacije in posebnost filmske transpozicije. Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011 je delo, mimo katerega ne bo mogel nihče, niti ljubitelj, niti profesionalec, ki ga podrobneje zanima slovenski film in njegova zgodovina.

ZDENKO VRDLOVEC (1948) je diplomant filozofije in sociologije kulture, dolgoletni filmski kritik pri časopisu Dnevnik, v drugi polovici 1990. let pa je predaval filmsko teorijo na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Objavil je nekaj knjig in vrsto študij, večino v zvezi s slovenskim filmom: František Čap (knjižna zbirka Slovenski film, Ekran, 1981), Fritz Lang (Kinotečni zvezki, 1984), Lepota prevare (Analecta, 1987), Ples v dežju (zbirka Slovenski film, Ekran, 1991), John Cassavetes (Kinotečni zvezki, 1994), Filmski leksikon (z Bojanom Kavčičem, Modrijan, 1999), Boštjan Hladnik (Slovenska kinoteka, 2001) in obsežen tekst Zgodba o slovenskem filmu, v Filmografiji slovenskih celovečernih filmov, 1931–2010 (UMco in Slovenska kinoteka, 2011). Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011 je njegovo najobsežnejše delo do sedaj, to pa je hkrati tudi najbolj obsežna knjižna študija o zgodovini slovenskega filma do danes.

»Zdenko Vrdlovec je pred desetletji v Sloveniji postavil na noge filmsko teorijo. Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011 pa postavlja na teoretske temelje zgodovino delanja filmov v Sloveniji in je obenem tudi zgodovina gledanja filma in razmišljanja o filmu. Gre za celostno delo, za katerega je tudi vsak film celosten pojav: estetski objekt je družbeni proizvod.« 
- dr. Jože Vogrinc, sociolog

»Ta knjiga je najzanesljivejši vodič po vijugastih poteh slovenske filmske ustvarjalnosti, najcelovitejši oris domačih gibljivih slik, izsanjanih v več kot stoletju. V njej bo bralec našel vrsto spodbud, da ob ogledu obravnavanih filmov podoživi preteklost, jo sam ovrednoti ter se z novim razumevanjem loti premisleka o pomenu in vrednosti sodobne filmske kulture. Redko katero knjigo je mogoče ob izidu označiti za antologijsko. Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011 uglednega filmskega kritika in publicista Zdenka Vrdlovca si takšno oznako brez dvoma zasluži.«
- Miran Zupanič, scenarist in režiser

»Vrdlovčevo Zgodovino filma na Slovenskem 1896–2011 bi bilo treba spremeniti v scenarij in potem po njem posneti film. Tako bi končno dobili to, kar ves čas že čakamo – slovenski film slovenskih filmov.«
- Marcel Štefančič, jr., filmski kritik