Ko sem bil hodža

Podrobnosti

• Literarna nagrada Mirka Kovača 
• Literarna nagrada Hasana Kaimije 
• V ožjem izboru za nagrado Meše Selimovića
• Literarna nagrada Fric 

Odlomek

Nametlo je do vrha snegolova. Oče z lopato pred zgradbo. Z vojaško jakno na sebi. Hrbet obrača. Jaz po gazi čez parkirišče. Sneg z veje bora oblikujem v kepo. Prileti pred lopato. Oči ima zelene.

Dobrodošel.

Dvignjena garažna vrata. Puhne si v dlani. Na kapuco se mu lepijo snežinke. Januar. Nebo belo.

Pojdi ji pomagat!

Daj meni!

Ravno prav, da jaz avto.

Moder hrošč vžge iz druge. Iz izpuha se pokadi. Na police v garaži naslonjen poni. Prazen avto vžgan na dovozu. Desna vrata odprta. Sneg po šipi. Oče dvigne brisalce in gre z roko brez rokavice čez vetrobransko steklo. Led na robovih stopnic. Preskakujem po dve. Zatopotam, da sneg odpade s škornjev. Na hodniku vonj po kuhani hrani. Notri termoakumulacijska peč izpušča zrak. Mama me pokliče po imenu. Vstane, ogrnjena v karirasto odejo.

Samo problem s sklepi je.

Kje!

Nekakšna revma.

Pa kaj še.

Na pisanem kavču z lesenim naslonjalom je pogrnjena posteljnina.

Na mizici čaj, zdravila, pomaranče in Oslobođenje. S parkirišča vpijejo otroci. Osem stopnic do vežnih vrat.

Počasi!

Stoj.

Drži se me! Še malo.

Čakaj!

Pazi zdaj.

Greva.

Oči ima utrujene. Avto spelje. Na modri tabli, pritrjeni na levi strani vhoda, piše ulica Franceta Prešerna. Desno od vhodnih vrat številka 16. Hrošč počasi po ravni ulici. Sadje in zelenjava pod streho pri zelenjadarju. Sarajevo pod snegom. Mimo vozijo avti. V njih ljudje, zagledani predse.

Medijski odzivi

»Ta zgodba sega v sam vrh literature. Gre za najbolj nepatetično, nesentimentalno, najbolj nesladko ljubezensko pripoved, ki – četudi brez vsakega seksualnega podtona – izpiše zgodbo o zemljevidu telesa in abecedi ljubezni.«
– Anđelka Cvijić, danas.rs

»Dosledno in preposto, jasno in poetično izpovedan roman naredi našo sarajevsko zgodbo razumljivo in bližnjo.«
– Muhidin Džanko

»Oda branju in literaturi, človečnosti in posvečenosti, ki določajo ravnanje likov in njihove usode. To je zgodba o vojni v Sarajevu, nežna in jasna, okrajšana, toda silna, poetična, toda strašna, duhovita, toda natančna, nepredvidljiva, vendar stvarna.«
– Nihad Agić

»Po moji presoji najboljši vojni – protivojni roman. Prebrala sem ga na dušek in še vedno v vsakem trenutku živi z menoj.«
– Miranda Sidran, Goodreads

»Ko sem bil hodža se ne ukaluplja. In v tem je njegova največja moč. Damir Ovčina je velik pisatelj.«
– Miljenko Jergović