Sanjsko pismo
Motoristov dnevnik
8.99 EUR Zaloga: Na zalogi

Motoristov dnevnik

Zapisi s potovanja

Avtor: | Založnik: Sanje

Prevod: Urša Červ

Redna cena: 8,99 €

Sanjska cena: 8,09 €*

Prihranite: 0,90 € (10%) (* velja za člane knjižnega kluba Sanje)

To je pripoved o potovanju odkrivanj, ki postane tudi potovanje odkrivanja samega sebe.

Vprašajte nas

Datum izdaje: 12. 10. 2009

Zbirka: KIOSK

Broširana vezava

Obseg: 176 strani

Format: 190 mm x 125 mm

Knjiga vsebuje veliko arhivskih fotografij.


Podrobnosti

Ernesto "Che" Guevara se je že kot dijak in študent udejstvoval v boju proti Peronu. Čedalje bolj se je seznanjal s knjigami o socialističnih idejah, spoznal je Marxa in Lenina, bral je perujskega publicista Mariateguija, verjetno najpomembnejšega avtohtonega latinskoameriškega marksista v času med dvema vojnama. Ernesto je sodil, da boja proti peronizmu ne bi smeli omejiti na Argentino, ampak da je treba v obsegu cele Latinske Amerike začeti bojni pohod proti bedi, zaostalosti, odvisnosti in diktaturam. Zato je Guevara želel, da bi z Albertom Granadosom prepotoval čim več latinskoameriških držav, da bi se seznanil z razmerami v teh državah in si razširil obzorje.

Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja. Tomas, mlajši Granados, jima je posodil svoj motor "Norton" in prijatelja sta krenila na pot 29. decembra 1951 zgodaj zjutraj. Vozil je Alberto, Ernesto pa je sedel na zadnjem sedežu. Poleg njune teže je moral motor nositi tudi torbe in nahrbtnike.

Odpeljala sta se proti Buenos Airesu, da bi se Ernesto najprej poslovil od staršev, dveh bratov in dveh sestra. Potem sta se odpeljala čez argentinski jug in prispela v Čile. Že pred prihodom v Santiago de Chile se je motor pokvaril. Prevozila nista niti osmine nameravane poti, pa sta že morala pustiti motor ob cesti in nadaljevati peš. Tako sta hodila od mesta do mesta. Z delom sta si služila kruh, da bi se prehranila. Bila sta nosača, pomivalca posode, mornarja in zdravnika, kar sta pač lahko našla. Ernesta je pretresla revščina čilskega kmeta brez zemlje, grobo izkoriščanje delavcev v rudnikih bakra, ki so bili last velikih ameriških korporacij. Seznanil se je tudi z Bolivijo, deželo, v kateri je leto dni pozneje zmagala nacionalna revolucija. S prijateljem sta potovala proti severu v Peru, kjer je Guevaro očaral in navdušil Machu Picchu, prestolnica starih Inkov.

Spustila sta se do perujskega dela Amazonke. Granados je želel obiskati znano bolnišnico za gobavce v San Pablu v pokrajini Loreto na bregovih veletoka. Pred tem sta si že ogledala neko drugo bolnišnico za gobavce globoko v džungli, do katere sta na mulah potovala celih enajst ur. Granados se spominja, da se je z Guevaro takrat pogovarjal o kontinentalnem združevanju sredstev za učinkovito zdravljenje te hude bolezni in o tem, da je treba spremeniti socialne razmere na kontinentu, ker predvsem iz njih izvira gobavost. Kraj, kjer je bilo žarišče gobavosti in bolnišnica, leži na območju zelo revnih indiosov - indijanskih vasi. Granados je govoril o tem, da bi morala široka socialna akcija pravzaprav spremeniti način življenja teh ljudi, da bi jim dvignila življenjsko raven - kot prvi in pravi korak pri odpravljanju gobavosti.

Prijatelja sta nadaljevala popotovanje vzdolž reke Uquayali, ki skupaj z reko Maranon tvori Amazonko. Nekaj dni sta se zadržala v Iquitosu, središču perujskega dela Amazonke. Ernesta je spet začela dušiti astma, toda to ga ni oviralo, da ne bi uril krajevnega nogometnega moštva in tako zaslužil nekaj solov. Iz Iquitosa sta potovala v bolnišnico za gobavce v San Pablo, kjer sta ostala nekaj tednov. Delala sta v laboratoriju, pri tem pa tudi uporabljala sodobne metode psihoterapije: z gobavci sta brcala žogo, jih spremljala na izletih in hodila z njimi na lov. Bolniki so mladima Argentincema ob odhodu podarili velik lesen čoln, v katerem sta se Guevara in Granados odpravila naprej po Amazonki navzdol proti Leticiji, kraju, kjer veletok tvori mejo med tremi državami: Perujem, Brazilijo in Kolumbijo.

Naslednja postaja je bila Kolumbija in njeno glavno mesto Bogota, kjer je takrat z železno roko vladal predsednik Laureano Gomez. Guevara se je spet srečal z diktaturo, seznanil se je s kolumbijskimi študenti, ki so bili uporni in nezadovoljni. Novi prijatelji, kolumbijski študenti, so zbrali denar, da bi mladima Argentincema omogočili pot v Caracas. Tam, v Venezueli, je Granados dobil stalno zaposlitev v nekem laboratoriju za proučevanje gobavosti. Bilo je poletje 1952. Guevara je sklenil, da se bo vrnil v Buenos Aires in končal študij, kakor je obljubil materi ob odhodu.

O tem potovanju je bil posnet tudi film z naslovom Motoristov dnevnik (Diarios de motocicleta). Film je bil leta 2004 na festivalu v Cannesu nominiran v štirih kategorijah. Prejel je nagrado Françoisa Chalaisa, nagrado ekumenske žirije in veliko tehnično nagrado. Na festivalu v San Sebastiánu je leta 2004 prejel nagrado občinstva. Leta 2005 je pesem Al otro lado del río (Na drugo stran reke) Jorgeja Drexlerja prejela oskarja za najboljšo izvirno pesem.


Odlomek

Osebek, ki je pisal te vrstice, je umrl,  ko je znova stopil na argentinsko zemljo, in »jaz«, ki jih urejam in pilim, nisem »jaz«, vsaj ne tisti notranji jaz. Ta brezciljni potep po naši »Ameriki z veliko začetnico« me je spremenil bolj, kot sem si sploh predstavljal.

Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče!


- Che Guevara

Medijski odzivi

"Njegova zdravniška etika se je tu prelevila v svojevrstno mesijanstvo: izvleči človeka – še posebej človeka latinskoameriške stvarnosti – iz revščine, kamor ga je zavila spirala pol-tisočletnega nasilja belih, evropskih gospodarjev."
- Jadran Sterle

"Navdih za vsakega človeka, ki ljubi svobodo."

- Nelson Mandela

"Che je bil najpopolnejše človeško bitje naše dobe."

- Jean-Paul Sartre

"... Che Guevara je posadil seme, ki ga nihče ne more uničiti."
- Gabriel Garcia Marquez

"Potovanje, številna potovanja. Ernesto Guevara v iskanju dogodivščin, Ernesto Guevara v iskanju Amerike, Ernesto Guevara v iskanju Cheja. Na tem potovanju potovanj je samota našla solidarnost, "jaz" se je spremenil v "mi"."

- Eduardo Galeano

"To je pripoved o potovanju odkrivanj, ki postane tudi potovanje odkrivanja samega sebe. Pripoved o čustvenih in političnih izbirah, ki jih moramo v življenju vsi opraviti. In pripoved o prijateljstvu, o solidarnosti. Nenazadnje je to pripoved o iskanju lastnega mesta v svetu – mesta, za katerega se je vredno boriti."

- Walter Salles, režiser filma Motoristov dnevnik

"Živel je eno najbolj fascinantnih življenj zadnjega stoletja. Privlači me dejstvo, da se je kar dvakrat odpovedal vsemu in tvegal svoje življenje za nekoga drugega."

- Steven Soderbergh, režiser filma Che

"Izjemna prvoosebna pripoved ... ki okrepi njegovo podobo in ji doda za ščepec človečnosti, hkrati pa ima dovolj ostre robove, da prikliče kontroverznost."

- Los Angeles Times

"Ta dnevnik je nekaj posebnega, ker prikazuje Chejevo človeško plat, ki so jo zgodovinarji uspeli popolnoma zatreti ... Tu začutimo Chejevo prepričanje, da odločnost in prepričanje zadoščata za spreminjanje sebe in drugih ... Bralni užitki od začetka do konca."

- Financial Times

"Na teh straneh je prisoten patos – patos samega Cheja, ki je vedno zamišljen, vedno pripravljen žrtvovati vse, ki ga prežema krivda zaradi njegovih lastnih privilegijev, vendar nikoli ne pusti, da bi ga njegovo trpljenje oviralo."

- New Yorker

"Motoristov dnevnik je velika in živahna zgodba o odkrivanju, duhovitosti, odločnosti in radovednosti, ki bralca spušča v misli in občutja mladega Cheja, preden je ta postal socialist in politični lik, ki je spreminjal zgodovino ... Ta knjiga je uglašena s srcem in duhom izjemnega človeka."

- Steven Katsineras, The Guardian

"Asketizem, strast in doslednost."
- Igor Bratož, Delo

"V dnevniku prvič razkrije svojo pripravljenost umreti za ideal družbene pravičnosti."
- Mojca Pišek, Dnevnik

"Gre za zapise in razmišljanja, ki so se eni najbolj izstopajočih in legendarnih osebnosti dvajsetega stoletja porodila v času potovanja po Južni Ameriki." 
- Polona Prodnik, Bukla

"... vpogled v duhovno anatomijo enega najbolj prepoznavnih posameznikov 20. stoletja."
- Miha Naglič, Gorenjski glas

 





Avtor: Ernesto Rafael "Che" Guevara de la Serna
Soustvarjalci:
Redakcija in prevod (delno): Tina Malič
Oblikovanje: Maja čuk
Založba: Sanje
ISBN: 9789619253342
Jezik: slovenski
Datum izdaje: 12. okt. 2009