The store will not work correctly in the case when cookies are disabled.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Dostava na vse kontinente (izjema, zaenkrat: Antarktika). Osebni prevzem v Hiši sanjajočih knjig. Brezplačna dostava kamorkoli v Sloveniji nad 35 €.
Kdaj zlo vnaprej prepoznamo oziroma kdaj ga zaslutimo? So to značilnosti posameznih ljudi, ki nam vzbudijo sum, slutnjo? Je to njihov zunanji videz, njihovo vedenje? Je to njihova preteklost? Je to večna uganka, ker je zlo prepogosto prikrito in nespoznavno? So njegovi nosilci prijazni, celo očarljivi, ali neopazno navadni, banalni ljudje, kakor jih je opredelila Hannah Arendt ob študiju Eichmanna? Je človek načeloma dober, če le ob nekaterih priložnostih v življenju dela zlo, sicer pa je prijazen sosed, ki ima rad otroke in sodeluje v dobrodelni organizaciji?
Dragan Petrovec, pravnik, profesor, pisec knjig, člankov in avtor raziskav, v slovenski in mednarodni znanstveni javnosti najgloblje priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni, še posebej kazni zapora, je z Nasiljem pod masko uokviril pomemben premislek. Za nasilje prepogosto uporabljamo najrazličnejša opravičila in odpuščajoče razlage. Malo tepeža otrokom še nikoli ni škodilo; športnik mora pokazati odločnega duha (in telo); kot vojaki smo opravljali najvišjo čast in dolžnost – branili smo domovino, tega pa ne moreš s prizanašanjem nasprotniku oziroma sovražniku; kot politiki smo se odločili za to, kar je v največjo korist ljudstva, ki nas je demokratično izvolilo – odstranili smo tiste, ki so nam in nam bi še lahko škodovali.
Vse povedano in še marsikaj zraven so maske, ki nam, ko si jih nadenemo, domnevno upravičujejo nasilno vedenje. Te maske so postale na žalost splošno priznane in sprejete. Kdor bi jih igralcem poskušal sneti in pokazati njihov pravi obraz, tvega marsikaj. Najprej zanikanje, potem kritika, blatenje, nazadnje obsodba in izključitev. Tako povedo nekateri, ki so tvegali.
Kaj bi počel Eichmann, če ne bi bil skrben načrtovalec voznih redov vlakov smrti, birokratski pedantnež, ki lastnoročno ni pokončal niti enega samega človeka, so pa ob pomoči njegovega izostrenega občutka za red, disciplino in organizacijo lahko usmrtili milijone?