O dušici majceni, ki ni smela v nebesa

Podrobnosti

Odlomek

Tako je govorila starost, mati pa se je spominjala svoje zavržene dece, svoje osamelosti, svoje brez koristi zapravljene mladosti; pretresel jo je silovit kes, sklonila je glavo v roki, glasno je zaihtela in pridrle so ji solze: čvrst studenec je tekel izpod koščene gore, izpod hriba navzgor. Dušica pa je nastavila srebrno kanglico in jo napolnila z maternimi solzami. 

Medijski odzivi

"Pravljice z likovnim doprinosom Petra Škerla v človeku še vedno prebudijo otroško čud in radoživost ter posluh za sočloveka, čigar življenje ni pravljica."
- Magda Tušar, Svet kulture, Radio ARS (6:40)

"Navdušujoča zmes predkrščanskega in krščanskega izročila, mojstrstva pripovednika in nežnosti izjemnih ilustracij Petra Škerla."
- Maja Črepinšek, Moj malček

"Tri tematsko raznovrstne pravljične pripovedi Frana Milčinskega se godijo v tistih dneh, ko so med dobre ljudi še zahajale gorske vile in jim pomagale. O tem čarobnem svetu pripoveduje pravljica o neomajnem zaupanju in večni ljubezni Vila, hudomušna Zlata hruška izpričuje moč poguma mladega, a nadvse iznajdljivega in neustrašnega pastirčka, ki ukani samega kralja, medtem ko pretresljiva dušica majcena uči sočutja in razumevanja ljudi, ki so se znašli v takšnih in drugačnih viharjih življenja."
- Kristina Sluga, Bukla

"Posebna odlika zgodbic so tudi tankočutne ilustracije akademskega slikarja Petra Škerla in izvirni jezik, ki bo sicer najbrž rabil kakšno starševsko razlago, a nedvomno obogatil besedišče najmlajših bralcev, predvsem pa jih popeljal v svet, poln življenjskih modrosti, včasih tudi presneto krut, ki pa ga v sodobnih pravljicah zlepa ne najdemo več."
- Kristina Sluga, Bukla