Sanjsko

Osamosvojitev - Resnične zgodbe

Resnične zgodbe

Avtor: | Založnik: Sanje

Zaloga: Na zalogi

Redna cena: 7,00 €

Resnične zgodbe so pogumno plapolanje v besede pretočenih izpovedi ljudi, ki so se leta 1991 znašli v vrtincu razpada bivše skupne domovine Jugoslavije in kovanja slovenske neodvisnosti. 


Vprašajte nas

Zbirka: AKTIVNI DRŽAVLJANI

Broširana vezava

Obseg: 64 strani

Format: 125 mm x 198 mm

Knjižna izkaznica

Podrobnosti

Resnične zgodbe so pogumno plapolanje v besede pretočenih izpovedi ljudi, ki so se leta 1991 znašli v vrtincu razpada bivše skupne domovine Jugoslavije in kovanja slovenske neodvisnosti. Glasove junakov našega časa, ki svojih herojskih dejanj med osamosvojitveno vojno niso nikoli obešali na veliki zvon, skozi svoj doživljajski horizont prefiltrira mladi avtor Rok Mirt. Ko njegov vrstnik v šoli doživi hladen tuš potvarjanja zgodovine našega naroda, se z zanosno mladostniško vedoželjnostjo odpravi po sledi zgodb tistih, ki lahko tudi po dobrem četrt stoletja od burnega dogajanja na začetku devetdesetih hodijo po slovenski zemlji s čisto vestjo in dvignjeno glavo.

Štiriperesno deteljico pripovedi otvori Anina zgodba, ki se nostalgično zazira v čas, ko smo živeli v skupni socialistični republiki Jugoslaviji. Z ugotovitvijo, da je bilo v časih bratstva in enotnosti "živahno, pisano, veselo in zlasti domoljubno", predaja štafeto mladosti generaciji svojega vnuka Roka, ki naj jo častno ponese v jutrišnji dan. Gustijeva zgodba odstira spomine poveljnika litijskega odreda Teritorialne obrambe Avgusta Cvetežarja. Njegova hrabra zavrnitev ukaza nadrejenega poveljstva, naj s svojimi vojaki napade kasarno Jugoslovanske ljudske armade, je preprečila nadvse verjetno sprožitev protiognja in prelivanje človeške krvi. Dramatični zgodbeni zasuk razkriva umazano vlogo, ki jo je pri tem igral takratni obrambni minister. Še drugi zorni kot na osamosvajanja nadubudnemu mlademu raziskovalcu naše polpretekle zgodovine razpre srečanje z nekdanjim inšpektorjem milice Ivanom Ambrožičem. Ta se spominja zavidljive ravni, na kateri sta bila v času, ko so vse poti vodile v osamosvojitev Slovenije, sodelovanje in složnost med različnimi akterji. Zgodba avtorjevega dedka iz prve roke o vojaškem vpoklicu doda še zadnji listič v štiriperesno deteljico teh resnico ljubečih izpovedi.

Slava njim, ki so v kritičnem trenutku zmožni na glas izreči hladnokrvno misel: »Jaz tega ukaza ne bom izpolnil.« Zvezde v slovenskem grbu, vzradoščene spričo istovetnosti besede in dejanja, zaradi njih svetijo jasneje.

Medijski odzivi

"Nekoč bodo raziskovalci zgodovine slovenske osamosvojitve hvaležni avtorju, da je dodal prgišče zgodb, ki bi jih morali pravzaprav že zdavnaj zapisati tisti, ki so jih neposredno doživljali, in ne njihovi sinovi ali vnuki. Če bi bilo tako ‒ če bi udeleženci, ki so bili, denimo v enotah Teritorialne obrambe ali v njihovih poveljstvih, zapisovali svoje zgodbe ‒ bi bilo drugače. Nekateri takratni voditelji in sedanji politiki se ne bi že dve desetletji in pol trkali po prsih ter si neupravičeno prilaščali osamosvojiteljskih zaslug. Na srečo zgodovinske resnice ni moč potvoriti; več bo zapisovalcev zgodb, ki jo razgrinjajo, prej bo prišla na dan in razsvetlila tudi tiste, ki govorijo in trdijo nekaj, kar so jim položili na jezik."
- Brane Praznik, nosilec medalje generala Maistra z meči

"Mladi avtor Rok Mirt, pogumni raziskovalec polpretekle zgodovine Slovenije, sam sicer ni neposredno doživel osamosvajanja Slovenije, vendar so njegove Resnične zgodbe odlični literarni zapisi zgodb, ki jih pripovedujejo pričevalci dogodkov osamosvojitve ‒ zapisi, ki dokazujejo, da svet in zgodovina nista nikdar črno-bela, niti v primeru zgodb, ki jih pišejo zmagovalci. Vmes je mnogo odtenkov. Čeprav stara resnica pravi, da je v vsaki zmagi nekaj poraza, pa vendarle drži, da so resnični zmagovalci le tisti, ki tudi po dobrem četrt stoletja po osamosvojitveni vojni lahko hodijo po svetu s čisto vestjo in z dvignjeno glavo. 

Svobodni v domovini, za katero so se borili ..."
- Milan Petek Levokov (iz uvodnega zapisa h knjigi)

Odlomek

Anina zgodba

Bilo je živahno, pisano, veselo in zlasti domoljubno. Na vsakem koraku so nas učili, da naj imamo radi svojo domovino: v vrtcu, v šoli, pri tabornikih, v delovnih brigadah, na številnih proslavah, v službi in doma. 25. maj je bil Titov rojstni dan in Titova želja je bila, da se na ta dan praznuje dan mladosti.
Tito je bil velik državnik. Spoštoval ga je ves svet. Vedel je, da je domoljubje izjemnega pomena za vsako državo, za njen obstoj in razvoj. Zato smo že v prvem razredu postali Titovi pionirji, mu častno zaprisegli in dobili modre titovke z zvezdo in rdeče rutke. Na to smo bili izjemno ponosni, komaj smo čakali dan, ko postanemo pionirji.
Po vsej Jugoslaviji, od prestolnic pa do najmanjšega kraja, je vsako leto v mesecu maju tekla Titova štafeta, voščilo Titu za rojstni dan, ki so si ga predajali mladinci iz rok v roke. 25. maja je izbrani mladinec voščil Titu in mu predal štafeto. To se je dogajalo na stadionu v Beogradu, ki je bil prepoln mladine. Deklice smo nosile bele oblekice z rdečimi črtami. Izvajali smo plesno-telovadne vaje in vzklikali parole, kot so: »Mi smo Titovi, Tito je naš!«
V trumah smo na železniških postajah čakali Titov modri vlak in mahali z zastavicami.
Mladinske delovne brigade so gradile ceste, železnice, mostove. Poudarjalo se je bratstvo in enotnost. Tako smo gradili in zgradili Jugoslavijo.
V šoli je imela pomembno mesto domovinska vzgoja in splošna ljudska obramba.
Danes razmišljam o tem, ali je Tito s svojo izjemno inteligentnostjo spodbujal to domoljubje iz oblastnih namenov ali je imel resnično rad svoj narod. Pogosto so po radijskih valovih zvenele njegove spodbudne in povezovalne ali karajoče besede. Nobeno pismo, ki ga je prejel od svojih državljanov, ni ostalo brez odgovora, ki ga je zaključeval njegov značilni podpis TITO. Bil je dosmrtni predsednik in imel je čas in posluh za ljudi, medtem ko se današnja oblast obrača k ljudem zgolj v predvolilnih dneh in potem pozabi nanje.
Res je, da tudi v času Tita in socializma ni bilo vse idealno, vendar ni bilo takšne razslojenosti in sovražnosti med slovenskim narodom, kot jo je občutiti danes. Imeli smo službe, družbena stanovanja, ozimnico, dopust in regres, brezplačno šolstvo in zdravstvo, kriminala skoraj ni bilo, ni bilo hipotek in deložacij zaradi nemožnosti poravnavanja stroškov. Bili smo vzajemni in socialni. Vedi, dragi moj vnuk, da je socializem možen, mi smo ga doživljali. Kolikokrat se spomnim tujih študentov, ki so študirali pri nas, zlasti iz neuvrščenih držav Afrike in Azije, ki so nam govorili, da se ne zavedamo, kaj imamo, ker živimo v človeku prijaznem družbenem sistemu.
Pogrešam te čase, najbolj tisto domovinsko zavest. Pogosto se spomnim besed tuje študentke, ki se je poročila v Slovenijo: »Tu je tako lepo, vas ima vaša država rada!«

Avtor: Rok Mirt
Urednik: Andreja Udovč, Rok Zavrtanik
Soustvarjalci: Prelom in oblikovanje knjižnega ovitka: Tajda Pavletič
Založba: Sanje
ISBN: 9789612745585
Jezik: slovenski
Datum izdaje: 13. jun. 2018