Pesmi muce potovke [e-knjiga]

Podrobnosti

Pesmi muce potovke so obsežna zbirka pesmi, nabranih iz njenih pesniških zbirk, songov iz lutkovnih predstav in radijskih iger, ki jih je napisala po lastnih in tujih predlogah, in manj znanih pesnitev. V knjigi lahko beremo pesmice Sapramiške, Korenčkovega palčka, sovice Oke, coprnice Zofke, kosovirjev, takšnih in drugačnih strahov, Rdeče kapice, kokokoške Emilije, peka Mišmaša in še mnoge druge. Razdeljene so v dvaintrideset pesemskih sklopov, pri čemer je vsakega ilustrirala druga ilustratorka ali ilustrator, triintrideseti sklop pesmi z mačjo tematiko, tako zvanih mačnic, pa je mehko razpreden po vsej knjigi. Mnoge pesmi že dobro poznamo, precej pa je takšnih, ki jih v tej čudoviti knjigi beremo prvič, saj doslej še niso izšle. Pesmi, ki jih je Makarovičeva napisala za otroke, so duhovite, pikre, pretresljive, malček prismuknjene pa tudi ljubke in izrazito lirične. Tako ni nič nenavadnega, da jih, tako kot njene imenitne pravljice, radi beremo tudi odrasli. V Pesmih muce potovke so prvič zbrane v cvetoberu, s tem pa smo dobili eno najpomembnejših in najdragocenejših knjig na področju otroškega leposlovja na Slovenskem.

Spremni besedi sta prispevala pesnik Boris A. Novak ter urednik Žiga Kosec.

Odlomek

Zvezda

Jasno, mirno danes žari
čudoviti severni sij,
skozenj se zvezda lesketa,
zvezdica, moja znanka.

Kaj mi boš povedala,
ti bogata zvezdica,
ki imaš toliko srebra,
da ga nikdar ne zmanjka?

Mala zvezda pa molči,
le mežika v moje oči,
zvezda odgovora ne da –
zvezda je kot uganka.

Potovka

Jaz sem stara mačka potovka,
sem iz daljnih krajev k vam prišla.
sem preprosta siva muca,
nič posebnega na pogled,
saj me je le za prgišče
s cekarjem in repom vred.
V cekarju so pesmi zate,
za vse palčke, za vse škrate –
nate jih, mladički, nate!

Medijski odzivi

"Motivno in tematsko je pisanje Svetlane Makarovič izredno raznoliko, njegova stalnica pa je prototip ranljive osebe. Ob tem izkazuje tudi inovativnost pri izumljanju novih likov, kakršni so, denimo, puhasti kosovirji ali pa Sapramiška. Njihove prigode skoraj brez izjeme opozarjajo na vrednote medsebojnega spoštovanja, empatije, strpnosti, prijateljstva – in ljubezni do živali."
- Ana Jurc, MMC RTV Slo

"Ne da se izmeriti, koliko užitka so mi skozi leta prinesle tiste Svetlanine pesmice s kasete!"
- Matej Krajnc, KMCS media

"Že dolgo vemo, da duhovite in pretresljive, pogosto tudi pikre pesmi Makarovičeve niso namenjene zgolj otrokom, saj jih radi berejo tudi odrasli."
- Renate Rugelj, Bukla

"Svetlana zelo pogosto uporablja ta prefinjeni postopek: njene pesmi, pravljice ter lutkovne in radijske igre so očarljivo igrive, vendar vsebujejo tudi »dvojno dno«, saj otrokom omogočajo, da na neprisiljen način, skozi igro, znotraj svojega doživljajskega obzorja razumejo, kaj je dobro in kaj je zlo. In prav tukaj je tudi odgovor na vprašanje, ki smo si ga zastavili ob navidezno paradoksalni dvojnosti ustvarjalne osebnosti Svetlane Makarovič: kako je mogoče, da avtorica najbolj krvavih balad slovenske poezije v isti sapi piše tako duhovite, domišljijsko bogate in čustveno tople pesmi, igre in pravljice? Prav zato, ker ve, kaj je zlo, ker ga je boleče izkusila in se zoper njega tolikokrat borila, nam ta velikodušna avtorica podarja poezijo igrivosti, smeha, topline in bližine, podarja nam dobroto v obliki dobrih, odličnih, smešnih, upravičeno jeznih, globoko ganljivih verzov. Tako Svetlanine Pesmi muce potovke najdejo pot v naše srce, kjer bodo odslej doma."
– iz spremne besede Borisa A. Novaka

"Med živalmi seveda posebno vlogo igra mačji rod. Svetlana je ena izmed kraljic kulta Mačk, ki v umetnosti vlada od staroegipčanskih časov, ko je imela boginja Bastet mačjo podobo. Tej elitni mačji loži je pripadal tudi francoski simbolist Charles Baudelaire, ki je sredi 19. stoletja v svoje znamenite in prelomne Rože zla vključil tudi čudovit sonet Mačke (Les Chats). Po otrokom prijaznem tonu pa je Svetlanina upesnitev mačk bližja jezikovni poetiki radikalnega angloameriškega modernista Thomasa Stearnsa Eliota, ki je mačkam posvetil antologijske ode v Knjigi praktičnih mačk (1939). Prisrčne hvalnice mačkam je v slovenski poeziji spesnil tudi Kajetan Kovič s priljubljeno zbirko Maček Muri (1975).
Kako ostati ravnodušen ob Svetlaninem mačkoljubnem pozivu Mucek sirota?"
– iz spremne besede Borisa A. Novaka