Brezplačna dostava nad 35 €
Pokoplji me pokončno
Pokoplji me pokončno

Pokoplji me pokončno

Avtor: Isabel Fonseca Založnik: Sanje Jezik: slovenski Prevod: Tina Volarič
Pionirska, slikovito napisana, poučna in alarmantna knjiga o največji, najmanj poznani in najbolj zatirani manjšini Evrope.
22,35 € - 24,90 €
Redna cena: 24,90 € Sanjska cena: 0,00 € Prihranite: 24,90 € (100%) (* velja za člane Knjižne družine Sanje).

Vaše naročilo bo zavito kot darilo. Ko bo naročilo zapakirano, same vsebine paketa ne boste morali videti.

Izberite darilni ovoj

    • Eko zavijanje

      Eko zavijanje

      2,70 €

      70 gramski ekološki natron papir.

    • Praznično zavijanje

      Praznično zavijanje

      3,29 €

      Kakovosten darilni papir.

  • Prosimo, preverite in potrdite izbrano

    Darilno zavijanje je dodan.

    Z nakupom tega izdelka podpirate slovensko knjigo in zaupanje v moč domišljije in lepote.

    Knjiga je nastala iz neposredne izkušnje pisateljice, ki je v 90. letih vrsto let preživela med Romi. Odkriva presenetljive razsežnosti najbolj skrivnostne in tabuizirane kulture v Evropi.

    Njen naslov izhaja iz znane romske izjave - vse življenje sem preživel na kolenih, a pokopljite me pokončno.

    Isabel Fonseca je v prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja štiri leta preživela med Romi Srednje in Vzhodne Evrope. K raziskavi jo je napeljala nenavadna, nasprotujoča si predstava o Romu kot romantični figuri na eni strani in Romu kot parazitskem, ogrožajočem tujcu na drugi. Na podlagi terenskega dela, ki je vključevalo obiske več evropskih držav (med drugim Albanije, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Poljske in Nemčije), bivanje pri romskih družinah in brskanje po arhivskem gradivu, je ustvarila eno najbolj fascinantnih knjig o Romih.

    Avtorica skozi osebne izpovedi in življenjske usode posameznikov spregovori o kočljivih vprašanjih trenutnega položaja Romov v Evropi, sprašuje se o izvoru Romov in njihovem eksodusu, razbija stereotipe. Piše tako o zamolčanih dejstvih iz preteklosti, zasužnjevanju Romov in medvojnem holokavstu na primer, kot o glasnih sodobnih prerekanjih, kot so romunski požigi romskih naselij in soočanje Nemčije z romskimi prebežniki. Pri vsem tem pa ne zanemari stališča romskega posameznika, pa najsi gre za prebivalca barakarskega naselja ali aktivističnega intelektualca.

    Knjiga je izšla s podporo programa Kultura 2000.

    Podrobnosti
    Datum izida 1/25/07
    Format (mm) 235 x 152
    Obseg (št. strani) 366
    ISBN /
    Prevod Tina Volarič
    Zbirka DOKUMENTA
    Založba Sanje
    Jezik slovenski

    Geza me je o izvoru svojega naroda morda povprašal le zato, da je lahko malce pokramljal. Nisem srečala veliko Romov, ki bi jih to zares zanimalo; zgodovina se je pri večini končala s spominom najstarejše živeče osebe v skupnosti. Toda o Gezi sem na svojih potovanjih veliko razmišljala in ga vedno znova srečevala. V dobrih štirih letih sem obiskala na ducate romskih skupnosti nekdanjega vzhodnega bloka – bila sem v Albaniji, pa tudi na Poljskem, v Bolgariji, Češkoslovaškem, Jugoslaviji, Romuniji, Moldaviji in Nemčiji. Ne glede na to, ali so Romi o svoji narodni in etnični identiteti govorili ali ne, so bili v Vzhodni Evropi obdani z ljudmi, za katere se je zdelo, da ne govorijo nič drugega. In od njih so se razlikovali prav po tem ne-védenju, čeprav so se tega le malo zavedali. Začela sem verjeti, da je ravno to glavna poteza njihove identitete. Če ne moreš povedati, od kje prihajaš, si nihče in o tebi ne more nihče reči ničesar.

    Toda Geza je ponudil dober odgovor: dom bi lahko bil kjerkoli in bil je povsod. Sami začetki morda niti niso toliko pomembni. S svojo skorajda mitično prisotnostjo so ti ljudje vedno navzoči, vendar morajo, ne glede na to, kje se znajdejo, vedno znova začeti na začetku. In dospeti tja je bilo že od nekdaj dolgo, težko potovanje.

    Romi lažejo. Veliko lažejo – pogosteje in bolj domiselno kot drugi ljudje. Ne drug drugemu, temveč gadjom. Toda s tem ne mislijo nič slabega. Laganje je konec koncev zabavna stvar. Olepševanja so namenjena zadovoljstvu. Povedati želijo to, kar mislijo, da si želiš slišati. Hočejo te razveseliti, hočejo se razveseliti; hočejo te zabavati.

    Isabel Fonseca

    Poglej si ostala dela