Postaja Enajst

Roman Postaja Enajst je že kmalu po izidu leta 2014 postal uspešnica, predvsem zaradi odlične proze kanadsko-ameriške pisateljice Emily St. John Mandel, ki stke kompleksno podobo pandemičnega propada družbe in porajanja vzpona nove civilizacije dvajset let kasneje. Ključni čar zgodbe – in tisto, kar jo razlikuje od praktično vseh podobnih pripovedi – je v tem, da ni osredotočena na akcijo, tehnologijo ali podroben prikaz bede propada, temveč na umetnost.

Prav ustvarjalnost je tista lastnost, ki združuje raznolike, bežno povezane protagoniste zgodbe, ki se razteza čez več desetletij in prek raznoterih okolij, od izoliranega otoka v arhipelagu zahodne Kanade do urbanega, zimskega Toronta, s kontinentalnim podnebjem obremenjenega območja okrog ameriških Velikih jezer, bleščečega Los Angelesa in v temačnem vesolju izgubljene naslovne Postaje Enajst, prizorišča zgodbe risoromana, ki ga ustvarja Miranda Carroll, ena od osrednjih junakinj. Ljubezen do ustvarjanja je tisto, kar v zgodbi že več kot desetletje žene Potujočo simfonijo, skupino glasbenikov in igralcev, na turnejo skozi pusto deželo, kjer s koncerti in predstavami prebivalcem redko posejanih na novo vzpostavljenih mestec v obalnem pasu Velikih jezer prinašajo navdušenje in veselje do življenja.