Skip to the beginning of the images gallery

Pot do učenosti

Avtor: Vladimir Bartol Založnik: Sanje Jezik: slovenski

Vrnitev v Trst po drugi svetovni vojni je za Vladimirja Bartola pomenila tudi vrnitev v čas otroštva in mladosti, kar je pisateljsko reflektiral v podlistkih, ki so v letih 1955/56 izhajali v Primorskem dnevniku. Vendar pričujoči avtobiografski zapisi, ki so pozneje izšli tudi v knjižni obliki (trilogija Mladost pri Svetem Ivanu), niso samo običajno spominjanje v obliki kronike, temveč so podkrepljeni s psihoanalizo, s katero se je Bartol svojčas veliko ukvarjal. Ob spominih na kraje in ljudi tržaškega zaledja nam pisatelj tako ponuja tudi razgradnjo svoje duševnosti, ki je v kasnejših letih porodila njegov opus.

Redna cena: 15,90 € Sanjska cena: 12,72 € Prihranite: 3,18 € (20%) (* velja za člane Knjižne družine Sanje).

Vsebina

Prvi del trilogije, Svet pravljic in čarovnije, opisuje pisateljevo najzgodnejše otroštvo, od njegovega rojstva do trenutka, ko je prvič stopil v šolo, torej do šestega leta starosti. Drugi del, Pot do učenosti, nam predstavlja pisateljeva učna leta do vstopa v nemško gimnazijo. V teh knjigi nam Bartol pripoveduje o svojem vstopu v šolo, o težavah in boleznih svoje mladosti, o prvem prijateljstvu. Ob tem nam predstavlja tudi svoje stike s prirodo, slika nekdanje učitelje na Ciril-Metodovi šoli ter pripoveduje o balkanski vojni in njenih odmevih v srcih tržaških Slovencev. Skozi te spomine se nam pokaže kot naravnost šolska figura bodočega književnika; s svojo tenkočutnostjo, hlastavo vedoželjnostjo in prodorno inteligenco spoznava svet okrog sebe in vzvode, ki ga obračajo, pri tem pa ostaja nepopustljivo samosvoj, zato da bi obdržal v sebi ključ do poti spoznanja in dar čudenja, ki označuje vsakega velikega umetnika.

Podrobnosti

Podrobnosti
Datum izida	10/06/0005
Sanjska cena	12,72
Format (mm)	150 x 235
Obseg (št. strani)	296
ISBN	9616387715
Soavtorji	Uvodno besedilo: Dušan Jelinčič
Zbirka	VLADIMIR BARTOL
Založba	Sanje
Jezik	slovenski

Odlomek

S prvo »učenostjo«, ki mi jo je dala šola, se je moj nekoč tako strnjeni svet, »svet pravljic in čarovnije«, sesul, na njegovem mestu pa se je začel po drobcih graditi nov svet, kajpada še prav tako otroški, vendar pa že konkretnejši, kajti stik z realnim življenjem v šoli in pri Sokolu je dal mojim deškim željam in načrtom neko določnejšo, resničnosti bolje odgovarjajočo smer. Tako da bi bil lahko vzkliknil s pesnikom filozofom: gledam zarje, ki še niso žarele.
Ta svet, ki se je v meni sproti gradil, sem začel po drobcih posredovati Ivanu. V neskončnih večernih pogovorih z njim na našem vrtu in na »Zemlji« so se mi sproti rojevali in kovali načrti za daljno bodočnost, načrti, v katerih je imel Ivan svoje določeno mesto.
Pri tem ni ostal Ivan samo poslušalec in zaupnik. Vedel je mnoge stvari, zlasti iz praktičnega življenja, ki jih jaz nisem poznal, in se je s tem znanjem tudi sam aktivno vključil v moje deške načrte. Jasno je, da sem si jaz s svojo čezmerno fantazijo, ki je neprestano snovala, nekako nehote uzurpiral vodilno mesto. To je povsem naravno izviralo iz najinega odnosa in Ivan se temu ni nikoli upiral.

Avtor

Vladimir Bartol

Vladimir Bartol (1903–1967)

writer, playwright, essayist, and critic. Born in Trieste, Vladimir Bartol was one of Slovenia’s leading intellects and an author of plays, short stories and theater reviews. During the 1920s, he studied at the universities of Paris and Ljubljana, concentrating on philosophy, world religions, psychology (he was among the first to introduce Freud’s teachings in the former Yugoslavia) and biology. During World War II, he participated in the resistance movement against the Nazi occupation of former Yugoslavia.

Alamut, the second of his two novels, represents the culminating point of his ideas and experiences of totalitarianism during the years before and after World War II. Vladimir Bartol did not live to experience the tremendous success of his novel Alamut, even though he had suspected and predicted it. Over the years, Alamut has been published more than 70 times. The success dreamt of by the author is thus becoming a reality.

Bartol died on 12 September 1967 in Ljubljana, 64 years old, with most of his work out of print and was at the time virtually unknown among his countrymen.

Besides Alamut his major works are Lopez (1932, drama), Al Araf (1934, collection of short stories), Tržaške humoreske (1952), Mladost pri Svetem Ivanu (1955–56, autobiography).

Most of his works are currently being rediscovered and republished by Sanje.

It is striking that in his diary, Bartol predicted his first international success with astonishing precision:

“I will be understood by the public in 50 years” …1938 – and the first success of Alamut in France in 1988.

“I had a feeling I was writing for a public who was going to live 50 years later…”

“I finished Alamut at 5.45 a.m. Pleased. These final days I kept trembling for someone not to steal it from me, for a fire not to start, or for something else not to happen.

Towards the end I fancied that someone could even have killed me or I could have met with an accident, Alamut was chiefly completed. Yet it was not until I put down the last letter that I felt

really at ease. Let someone kill me - in Alamut, I am going to be immortal.”

– Vladimir Bartol, Diary, Sunday, 24 July 1938

Poglej si ostala dela