Brezplačna dostavaBrezplačna dostava nad 35 €.
Sanjsko pismo
Prekleti kadilci
7 EUR Zaloga: Na zalogi

Prekleti kadilci

Avtor: | Založnik: Sanje

Redna cena: 7,00 €

Sanjska cena: 6,30 €*

Prihranite: 0,70 € (10%) (* velja za člane knjižnega kluba Sanje)

satira kadilci Slovencelj Mikrocefalusi


Vprašajte nas

Datum izdaje: 28. 11. 2007

Zbirka: KIOSK

Broširana vezava

Obseg: 96 strani

Format: 110 mm x 175 mcm

Podrobnosti

Prekleti kadilci je pamflet "proti" kajenju izpod peresa nepoboljšljive kadilke. V njem se prepletajo refleksije, pesmi, pripovedni drobci in ilustracije, vsi začinjeni z zdravim (ali bolje: nezdravim) ščepcem cinizma, ki ne pozna dlake na jeziku. Prvovrstno branje za vse kadilce in nekadilce, ki imajo čez glavo dovolj politične korektnosti. Duhovito mini delo ene in edine Svetlane Makarovič je odgovor na nedavne protikadilske kampanje, ki mnogokrat le zadimijo resnične družbene probleme.

Odlomek

"Kadilci so brezobzirna drhal. Treba je samo pogledati gruče bolnikov v zanikrnih bolniških haljah in oguljenih natikačih, ki se kar naprej zbirajo pred vhodom v Klinični center in vlečejo svoje smrdljive cigarete v ledenem zimskem vetru. Nalašč se potrudijo in zapuščajo svoje bolniške postelje, nalašč krevljajo iz najvišjih nadstropij izzivat mimoidoče nekadilce in jih okuževat s slabim zgledom. Res je, da zmeraj huje kašljajo in prav je tako, ampak umirajo pa še zdaleč ne tako hitro, kot bi bilo pričakovati in želeti."

"V začetku torej ni bilo ničesar, in zato se je Bogu zazdelo, da če ni ničesar, to tudi ni ničemur podobno, in tako je ustvaril nebo in zemljo. Zanesljivi viri poročajo, da je to reč potlej pogledal in videl, da je dobra, torej nobenih neumestnih pripomb.
In glej, ustvaril je tudi svetlobo in temo, in potlej je videl, da je svetloba dobra in jo je ločil od teme. Tako je nastal dan, ker pa je bila ponoči tema, je ustvaril dve veliki luči, da sta potovali po nebu, in glej, videl je, da je bilo dobro, kar je naredil. Drugače pa ni bilo še zmeraj skoraj ničesar, samo duh božji je plaval nad vodami. Pripetila pa se je medtem prav zoprna reč, na-mreč, da je enemu od angelov šinilo v glavo, da bi bil Bogu enak in se mu je uprl, zato se je spremenil v črnega satana. In glej, ker je bila zemlja že ustvarjena, ga je Bog stvarnik butnil tja globoko noter v središče novega planeta, in odsihmal prebiva satan ali hudič tam doli v ognjenem peklu in kuje maščevanje, kakor pač vsaka opozicija. Tudi njegovi kolegi, uporni angeli, so počrneli in postali hudiči. Vsi skupaj še zdaj razsajajo tam spodaj. Bog stvarnik je pa ustvarjal ves teden, vsak dan nekaj novega, in tako je nastajal svet. Hudič tam spodaj je udrihal z re-pom, kuhal zamero in sovraštvo, butal z rogovi ob skalne sklade, tako da se je zemlja tresla, gore so se rušile, reke poplavljale. A glej, Bog stvarnik je bil preveč zaposlen z ustvarjanjem rastlinstva in živalstva, da bi se kaj dosti menil za peklenščkove izpade. Zadnji dan pa, ko je ravno iz ilovice gne-tel človeka, ga je nenehni hudičev kraval vendarle nekoliko spravil iz tira, tako da se mu je kljub siceršnji nezmotljivosti primerila majhna napaka – v hipni raztresenosti je ustvaril Adamu eno rebro preveč. In glej, ko je na koncu vse skupaj še enkrat pregledal in ko je ravno hotel spet reči, kako dobro je, kar je bil naredil, je na lepem opazil, da Adama pri hoji nekam čudno zanaša in da se tudi nekako postrani drži. In ker je bil vseveden, je takoj vedel, zakaj. In glej, vzel mu je eno rebro ven in iz njega na hitrico zgnetel nekakšen zanikrn stvor, ki se je potlej izkazal za možinjo, torej žensko, kar pomeni v hebrejščini ponesrečenega moškega. Stvor naj bi Adamu delal družbo, mu bil pokoren in bil tiho, kadar ga nihče ni nič vprašal.
In glej, Bog stvarnik je ta prvi človeški par naselil v rajskem vrtu, ki ga je imenoval Eden. Tu sta vladala mir in blaženstvo, tu se je lev prijazno smrčkal z jagenjčkom in lisica s kokošjo. In glej, Bog je legel počivat, ker je bil ravno sedmi dan in je hotel preživeti božji vikend v miru božjem.
V raju je bilo vse čisto rajsko, a hudi duh ne bi bil hudi duh, če ne bi božjega dremeža takoj izkoristil. Brž se je prelevil v pisano kačo in se po-tuhnjeno prismukal gor v paradiž, kjer je Adam mirno spal, stvor Eva pa je radovedno stikal na-okrog, ker je bil pač ženska.
In glej, ženska Eva je v rogovili drevesa spo-znanja na lepem zagledala pisano kačo, ki se je zvito zvijala, se navijala in odvijala in se previjala sem ter tja po vejah , v gobcu pa ji je tičalo lepo jabolko, naprej pa že vemo. Vendar nekateri apokrifni viri navajajo, da ni šlo za jabolko, temveč za nekakšen podolgovat predmet v kačjem gobcu; in na enem koncu se je iz njega kadilo. Kakorkoli že, Eva je storila prvi greh in vanj speljala tudi Adama. In glej, prihrumel je raztogoteni kerub z ognjenim mečem in butnil najprej nesramno kačo nazaj v peklensko brez-no, človeški parček pa iz raja. Adam se je sicer poskušal izmazati, bridko kričeč “žena me je zapeljala, žena mi je dala”, a ni nič pomagalo. Bila sta izgnana v solzno dolino sveta, kjer sta morala onadva in njuni potomci početi vse reči v potu svojega obraza. Isti viri še navajajo, da so v raju od tedaj še zdaj vsepovsod nalepke s prečrtano cigareto, napisi “Pri nas ne kadimo”, na rajskih vratih pa piše, da je kadilcem in psom vstop prepovedan."

Medijski odzivi

"S svojim delom in družbenim pogledom na svet je pisateljica in pesnica bistveno zaznamovala slovenski prostor."
- Dnevnik

Kadilska satira ...
- Čarli TV (20.12.2007)

"Precej avtoritaren in brezkompromisen način podajanja kadilske resnice ... Vsekakor je njena najintrigantnejša teza to, da kajenje spada k določeni etični drži. S tem je puhanje cigaret izvzela s področja ugodja, prepuščanja udobju in ga predstavila kot etično stvar, za katero se je treba boriti in žrtvovati prav ugodje ter udobje. Ali drugače: v dobi, ko se zdi, da sta edini namen človekovega življenja postala skrb za zdravje in lep izgled, Makarovičeva sporoča, da je to življenje vredno le, kolikor se lahko zoperstavimo takšni narcistični samozadostnosti. Kajenje je danes postal nekakšen simbol življenja, ki se ne pusti podrediti zdravstvenemu, pa tudi oblastnemu diskurzu."
- Jela Krečič, Delo, 21.12.2007

"Svetlana, pikantna, drzna, realna za nekatere ... v knjigi Prekleti kadilci se je tematike lotila drzno in duhovito."

- 24 ur, POP TV

"Knjiga, ki govori o nestrpnosti je pravzaprav njen osebni protest proti aktualnemu protikadilskemu zakonu."
- Ars 360, RTV SLO

"Duhovit esejček, ki zvabi nasmešek tako kadilcu kot nekadilcu."
- Zdenko Matoz, Delo

"Makarovičeva v knjigi na satirično pravljičen način napiše genezo kadilskega rodu. Vemo pa, da pravljice Svetlane Makarovič niso pravljice, kot smo jih vajeni."
- Siol.net

"Avtorica ustvarja tako za otroke kot za odrasle, čeprav sama pravi, da so njena ciljna publika predvsem odrasli ljudje, ki so ohranili otroškost, a niso otročji."
- Daša Birša, Žurnal

"Česar koli se Svetlana Makarovič loti, po navadi ne ostane neopaženo."
- Ana Jurc, MMC RTV SLO

"... vsestranska umetnica, pesnica, pianistka, skladateljica, ki piše tople pravljice in temno poezijo za odrasle."
- Boris A. Novak

"Svetlana Makarovič je marsikaj, nekaj pa zagotovo ni in nikoli ni bila - dolgočasna. Vse, kar počne, počne s strastjo. Z veliko strasti. Zato čas v njeni družbi mineva s filmsko hitrostjo."
- Max Modic, Mladina

Avtor: Svetlana Makarovič
Urednik: Rok Zavrtanik
Soustvarjalci: Oblikovanje: Matevž Medja
Založba: Sanje
ISBN: 9789616653480
Jezik: slovenski
Datum izida: 28. nov. 2007