Page 53 - Vodnik Noč knjige 2021
P. 53
zakričali. Njihovi obrazi so bili spačeni od groze.“In zdaj,” je zavpil direktor (zakaj hrup je bil oglušujoč), “zdaj jim bomo ta nauk še močneje zabičali. Z blagim električnim šokom bomo poskrbeli, da ne bodo nikoli več pozabili nanj.”Spet je zamahnil z roko in predstojnica je pritisnila na drug vzvod. Otroci so zdaj povsem drugače zajokali. V teh presunljivih, krčevitih krikih je bilo nekaj obupnega, malone blaznega. Njihova telesca so trzala in drevenela, njihovi udje so se premikali sunkovito, kakor da bi jih kdo vlekel za nevidne žice.“Če bi hoteli, bi lahko ves ta del poda elektrificirali,” je kriče pojasnil direktor. “A to bo dovolj.” In dal je znak negovalki.Eksplozij je bilo konec, zvonci niso več zvonili, tuljenje siren se je počasi polegalo, postajalo čedalje tišje. Odrevenela in trzajoča telesca so se sprostila in prejšnje ihtenje in kričanje malih blaznežev se je polagoma razblinilo; zdaj so se spet jokali tako, kakor pač jočejo prestrašeni otroci.“Ponudite jim še enkrat cvetlice in knjige.”Negovalke so ubogale, a brž ko so se otroci približali vrtnicam in zagledali pisane podobe muce in petelinčka in backa, so se zdrznili od strahu; takoj so spet glasneje zajokali.“Kar opazujte jih,” je zmagoslavno rekel direktor, “opazujte jih!”