Polovica rumenega sonca

Podrobnosti

Zahvaljujemo se pravični trgovini 3MUHE za pomoč pri promociji.

Odlomek

Ne samo, da s pometanjem pod preprogo tvegamo, da se bo zgodovina ponovila, tvegamo tudi, da se bomo kratkovidno vedli do lastne sedanjosti.

Medijski odzivi

"Tragična, dramatična, ingeniozna epopeja z bujno vročičnimi poudarki."
- Tjaša Koprivec

"Navadno modrosti ne pripisujemo začetnikom, toda zdaj je pred nami nova pisateljica z darom prastarih pripovedovalcev. Pozna tveganje in ve, kako ji je ravnati. Ne pozna strahu, sicer se ne bi lotila srhljive groze nigerijske državljanske vojne. Chimamanda Ngozi Adichie je že začela pisati kot zrela pisateljica."
- Chinua Achebe

"Čudovit, neusmiljen prikaz ljubezni, nasilja in izdajstva med vojno v Biafri."
- Times magazine

"Adichie je predstavnica novega rodu, ki se vrača k zgodovini, ki so jo preživeli njeni starši. Njeno branje zgodovine je prodorno in inteligentno, sočutno, je doživet klic k spominjanju."
- Maya Jaggi, The Guardian

"Mojstrski roman o eni najbolj bolečih epizod v zgodovini Nigerije … polna likov, ki se vrežejo v spomin, in njihovih raznolikih svetov."
- Christina Patterson, The Independent

"Občutljivih in bolečih tem se Adichie loteva z izjemnim umetniškim občutkom. Njena pripoved je obvladana, trezna, a prav zato toliko bolj silovita – kot sunek naravnost v pleksus." 
- Katja Zakrajšek, kolumna v reviji Naša lekarna

"Polovica rumenega sonca je navidezno resda pripoved o vojni, toda hkrati je tudi pripoved o ljubezni. Seveda ne samo zaradi skorajda »uzakonjene spolne ekstaze« – v čemer naj bi bilo po mnenju urednika Wala Adebanwija nekaj izrazito feminističnega. Prizori spolnosti, ki v Chimamandini knjigi res niso redki in se jih tudi ne poskuša utišati, namreč naznanjajo potrditev življenja sredi masovnega pobijanja. Ali pa so morda ravno tisto, kar likom sredi smrti in negotovosti vrača njihovo človečnost."
- Gabriela Babnik, iz spremne besede Prelivanje barv

"Vrhunski preplet intimnih zgodb na ozadju nigerijske vojne je podan v metaforično bogatem in jezikovno izčiščenem slogu, za kar smo hvaležni mladi prevajalki Gabrieli Babnik, ki je roman prestavila v berljivo in sočno slovenščino."
- Eva Vrbnjak, Mag

"Avtorica se v delu ne osredinja le na zunanje dogajanje vojne, ampak veliko pozornosti namenja tudi intimnostim in tako ustvari mojstrsko napisano zgodbo."
- Polona Prodnik, Bukla

"Je panafrikanizem predvsem evropska ideja, mar ni edina avtentična identiteta pleme in ne nacijač Biti Nigerijec je identiteta, ki so jo dobili od belega človeka, ko je ustvaril to državo, v kateri živi toliko različnih ljudstev. Črnci so zato, ker so jih tako poimenovali belci, ljudstvo Ibo pa je obstajalo že pred tem. V njih so nastavki za ibojevsko idejo o neodvisnosti in njen spodleteli poskus. Po vojni so se vrnili metulji, tekoča voda, pošiljke iz tujine, vzela pa jim je nekatere ljubljene osebe." 
- Nataša Hrastnik, Delo

"Zelo me veseli, da se tudi pri nas kaže zanimanje za to - danes žal pozabljeno - temo."
- Nikolai Jeffs

"Knjiga je odlična pripoved, ki temelji na realnih dogodkih nedavnega zgodovinskega obdobja in posega globoko v dušo ljudi tistega časa. Kako so razmišljali, kaj načrtovali, kako ljubili?"
- Siol.net

"... preplet osebnega in političnega ... tvegano branje."
- Miroslav Akrapovič, Studio City

"Kljub njeni mladosti roman velja za zrelo delo afriškega leposlovja. Prinaša trpke zgodbe petih likov, vrženih v krutost časa nigerijsko-biafrske vojne v letih 1967-70, razpetih med vojno in svobodo v tujini."
- Indirekt

"... večplastna mojstrovina o moralni odgovornosti, koncu kolonialne dobe, etnični pripadnosti, rasnih in razrednih vprašanjih ter o ljubezni, skozi prizmo katere se lahko vse spremeni. Pretresljivo."
- Zdenko Matoz, Total tedna

"Beg in boj za življenje postavita ideale petih protagonistov na težko preizkušnjo, hkrati pa jih pripeljeta do novih spoznanj o moralni odgovornosti, etnični pripadnosti, rasnih in razrednih vprašanj ter ljubezni."
- Urša Berdnik, Nina Marok, Dnevnik