Brezplačna dostava kamorkoli v Sloveniji nad 35 € (ne velja v primeru uveljavljanja akcijskih kod). Osebni prevzem v Hiši sanjajočih knjig

Denar

Pojem »denar« je bržčas najvplivnejši stereotip sodobne civilizacije – vsi ga upoštevajo, usode ljude in celo ljudstev se vrtijo okrog njega, a vendar se celo oddelki ekonomske vede na cenjenih akademijah po svetu le malo ali nič ne sprašujejo o njegovem izvoru in o njegovih temeljnih predpostavkah. Tako v današnjih civilizacijah, ki se smatrajo za izjemno razsvetljene in brihtne, denar deluje kot nedotakljiva dogma – zavita v meglo nevprašljivosti in nekakšne »samo-po-sebi-umevnosti«. 

Temeljna lastnost denarja naj bi bila soglasnost posameznikov in družbe glede kredibilnosti denarja kot menjalnega sredstva, ki naj bi odražala resnično vrednost stvari in dela. Resnična soglasnost glede vrednosti denarja v neki skupnosti lahko temelji le na demokratičnem nadzoru nad vrednstjo denarja ter nad njegovim razmnoževanjem. Ko te soglasnosti ni, ko njen smoter in pomen preide pod nadzor peščice, ki želi imeti izključen nadzor nad lastnostmi denarja, takrat denar izgublja svoj temeljni smisel in postaja orodje in orožje v rokah zasebnih interesov. 

Margrit Kennedy, hčerka uglednega nemškega bankirja, se je vrsto let resno posvečala preučevanju te vseobsežne dogme, prišla do presenetljivih, a izjemno pomembnih zaključkov, ki jih je med drugim strnila v knjigi Zavzemimo denar | Pot v ekonomski sistem, v katerem bomo vsi zmagovalci.

Ni si mogoče predstavljati nobene kulture ali civilizacije, ki temelji na razumu in etiki, a se ne bo pripravljena nadvse odgovorno soočati s temi vprašanji. 

Nikakršno naključje ni, da so procesi, ki smo jim priča posebej od takoimenovane »finančne krize 2008« dalje, izjemno uničevalni. Problem eksponentne rasti zasebnih dobičkov na eni ter pustošenje javnega dobra na drugi strani, se lahko razrešuje samo skozi nasilje, vojne in prevaranstvo: vse to pa postajajo temeljne lastnosti ekonomije takoimenovane Zahodne civilizacije. 

Prisluhnite poglavju iz knjige – bere Nada Vodušek: 

Margrit Kennedy: Zavzemimo Denar – Pot V Ekonomski Sistem V Katerem Bomo Vsi Zmagovalci

 

Knjigo je založbi Sanje svetoval in jo kasneje uredil Ira Zorko, osebni prijatelj Margrit Kennedy. Tv Veseljak ga je pred leti povabil v studio – prisluhnimo pogovoru z njim: Ira Zorko (urednik knjig "Zavzemimo denar" ter "Walden – Življenje v gozdu") - v oddaji TA VESELI DAN.

 

Uveljavi trajnostnega denarja kot orodju družb prihodnosti, so v temeljno pomoč in podporo tehnologije, ki se zavedajo pomena decentralizacije in ga tudi uresničujejo.

Tak koncept je leta 2009 uspešno uvedel takoimenovani Bitcoin, ki omogoča popolno decentralizacijo na področju denarja. Temelji na javno dostopni odprti kodi, ki velja za neustavljivo, ki ne pozna nobenih geografskih meja, ki je odporna na vse vrste cenzure in odpravlja posrednike, ki so se v zadnjih stoletjih kot »regulatorji«, »banke«, ipd, vrinili med ljudi.

Če želimo razumeti izjemni razvojni potencial, ki ga je odprl protokol Bitcoina, potem moramo narediti tisto, kar se od nas ne pričakuje: odmisliti moramo vse vtise, mnenja, prepričanja in podatke, ki so nam jih v dobrem desetletju posredovali mediji in »mnenjski voditelji«. Ter svobodno, nepristransko pregledati predpostavke in načela, ki jih protokol Bitcoina vzpostavlja, ščiti in razvija. Prišli bomo do presenetljivega spoznanja, da se je malone vse, kar so nam to desetletje razlagali mediji in vidni »strokovnjaki«, izkazalo za napačno in zgrešeno. Smrt Bitcoinu napovedujejo že malone od njegovega nastanka. 

Koncept, zgodovinsko poklicanost in razvojni potencial Bitcoina sijajno predstavi eden protagonistov projekta, Andreas Antonopolous, v svojem predavanju »Escaping global banking kartel« – video si lahko ogledate v nadaljevanju. 

 

 

Vreden ogleda na temo razumevanja principa decentralizacije v ekonomiji je tudi dokumentarec Ulterior States (2015). 

 

Bitcoin je od svojega nastanka do danes doživel silovit razvoj. Takoimenovano »svetlobno omrežje« (angl: lightning network) omogoča zmogljivost transakcij na mikro ravni, ki se pričenjo meriti s svetlobno hitrostjo. Ljudje si bomo lahko izmenjevali minimalne zneske - lahko vsega nekaj evro-centov vrednosti - ob izjemni hitrost in ob zanemarljivih stroških. Odpirajo se tehnološke rešitve za milijarde ljudi, ki so še v današnjem času povsem izločeni iz finančnega sistema, saj so za banke premalo donosni, da bi zanje vodile bančne račune. 

 

Margrit Kennedy: Prednosti trajnostnega denarnega sistema

Navedeni primeri dokazujejo, da je ob upoštevanju temeljnih pravil, omenjenih v predhodnih poglavjih, mogoče vzpostaviti trden brezobrestni monetarni sistem, ki bo dopolnil obstoječega. V nadaljevanju so povzete prednosti trajnostnega denarja.

Trajnostni denar »dobiček na papirju« zamenja s stvarnimi koristmi. To je temeljna razlika. Stvarne koristi ne izključujejo dobička, ga pa podredijo družbeni vrednosti.

Ni univerzalen, ima omejen domet. S komplementarno valuto, kot je saber, se najbrž ne bo trgovalo na svetovnem trgu.

Vezan je na dajatve in ne prinaša obresti. Njegovo stabilnost zagotavlja vzdrževanje kroženja. V novem sistemu eksponentna rast ni značilna ne za denarno premoženje ne za dolg.

Kot koncept ni zapleten. Vsi razumejo, od kod pride in kako deluje – v nasprotju s konvencionalnim denarjem, o izvoru in funkciji katerega se ne strinjajo niti ekonomisti, ki imajo opravka z njim.

Omogoča demokratičen nadzor. Končal bo kaotično uporabo denarja kot instrumenta moči.

Krepi skupnostne vezi. Njegovo funkcionalno bistvo je komunikacija. Konvencionalni denar deluje proti skupnosti, ker svoje poslanstvo večinoma opravlja daleč od osebne komunikacije med dvema.

Omejuje inflacijo. Pri vsaki menjavi lastnika je stoodstotno vezan na blago in storitve. Konvencionalne sisteme po vsem svetu bremeni inflacija, saj nezadržna rast dolga centralne banke prisili, da natisnejo več denarja, kot ga upravičuje realno gospodarstvo blaga in storitev.

Vezan je na učinkovitost, ne na lastništvo. Temelja prihodkov pri komplementarni valuti sta porabljeni čas in produktivnost, in to ne glede na premoženje in status. Klasični bančni kredit pa, nasprotno, od posojilojemalca zahteva, da ga zavaruje s premoženjem, ki je teoretično po vrednosti enako vrednosti kredita. Koristi imajo vsi. Trajnostni denar koristi tistim 90 odstotkom družbe, ki skoraj podvojijo svoje prihodke, ker se poslovijo obresti, skrite v cenah. Koristi pa tudi preostalim 10 odstotkom – tistim, ki imajo raje stabilen denarni sistem, ki jim bo ohranjal premoženje, kot pa sistem, ki bi morda premoženje povečal, a ga tudi destabilizira. 

S trajnostnim denarjem bomo dobili servis v temeljnem pomenu besede – servis v služenju skupnosti, okolju in bodočim generacijam.

Prišel je čas za sistematično uvajanje trajnostnega denarja. Zganimo se.

»Norost je, če vedno znova ponavljamo eno in isto in vsakokrat pričakujemo drugačen rezultat.« Albert Einstein