Sončna ura

Frane Milčinski - Ježek (1914-88), actor, director, author of screen and radio plays (co-screenwriter of Kekec, which received the Golden Lion in the Children’s Film category at the Venice Film Festival in 1952), singer, poet and writer, was one of the most prominent media personalities in Slovenia and without a doubt Slovenia’s greatest humorist and satirist.

He received numerous awards for his work, including the Prešeren award (the most prestigious Slovenian award for the arts) for lifetime achievements in 1975.

Throughout his life, Ježek remained a man of and for the people. He was convinced that comedians are not the kind of people who have anpartment on Mount Olympus, a weekend cottage on Parnassus, or the other way round: our place is at the foot of the slope, where ordinary people are grinding their way through the pressures of everyday life. We are not ashamed to be down here, nor to be comedians; on the contrary, as Shakespeare had it, we are proud to be soldiers.

In spite of Ježek’s great popularity, his work has become widely available only in the last ten years, with the release of CDs, audiobooks and books of his short stories, poems and children’s stories by Sanje.

Frane Milčinski - Ježek (1914-88), actor, director, author of screen and radio plays (co-screenwriter of Kekec, which received the Golden Lion in the Children’s Film category at the Venice Film Festival in 1952), singer, poet and writer, was one of the most prominent media personalities in Slovenia and without a doubt Slovenia’s greatest humorist and satirist.

He received numerous awards for his work, including the Prešeren award (the most prestigious Slovenian award for the arts) for lifetime achievements in 1975.

Throughout his life, Ježek remained a man of and for the people. He was convinced that comedians are not the kind of people who have anpartment on Mount Olympus, a weekend cottage on Parnassus, or the other way round: our place is at the foot of the slope, where ordinary people are grinding their way through the pressures of everyday life. We are not ashamed to be down here, nor to be comedians; on the contrary, as Shakespeare had it, we are proud to be soldiers.

In spite of Ježek’s great popularity, his work has become widely available only in the last ten years, with the release of CDs, audiobooks and books of his short stories, poems and children’s stories by Sanje.

Curriculum vitae

1914

14. decembra v Ljubljani se Frane Milčinski rodi kot tretji otrok materi Mariji in očetu Franu Milčinskemu, mladinskemu sodniku in pisatelju.

Že v zgodnji mladosti je v stiku z gledališčem.

Obiskuje državno gimnazijo. Kmalu po maturi prične z javnimi nastopi (predvsem kot zabavnimi večeri).

Vpiše študij prava in slavistike, vendar ga kasneje opusti.

1936

Prvič nastopi na radiu v tandemu Jožek in Ježek.

Sodeluje s teatrom Grebanciaši, Zagreb.

Sodeluje s teatrom Toti teater, Maribor.

Sodeluje s Šentjakobskim gledališčem, Ljubljana. Sodeluje pri Totem listu, Maribor.

1938

V Drami dobi angažma kot igralec.

1941

Maja je v Ljubljani zadnja predstava Totega teatra v času okupacije.

Junija ga Italijani aretirajo zaradi izjave, da v vojni ne bodo zmagali ne Italijani ne Nemci. V Bellunu v italijanskih Dolomitih odsluži enoletno kazen, kjer zaradi slabih pogojev hudo zboli.

1943

Sodeluje v Drami in Operi.

V humorističnem časopisu Bodeča neža, ki ilegalno izhaja v Ljubljani, objavlja pesmi.

1943/44

Njegove pesmi so prepevali na partizanskih kulturnih prireditvah (Vesela gledališča).

1944

19. avgusta se poroči z Jano Podkrajšek; zakonski par se odpravi na poročno potovanje na Rožnik. Tam si privoščita fižolovo solato in malinovec.

V času vojne ga iz Drame premestijo v Opero, kjer sodeluje kot igralec in piše besedila (med drugim pesmi za Melodije srca).

1945

9. maja, na dan osvoboditve, nastopa na Radiu, kjer se tudi zaposli.

V okviru Koncertne poslovalnice nastopa po različnih krajih Slovenije na glasbeno-literarnih večerih s skeči in pesmimi.

Rodi se mu sin Matija.

1947

Urednik Pavlihe.

1948

Rodi se mu sin Matevž.

1951

Pri Pavlihi izide 13 in ena humoreska.

1952

Nastane Zvezdica Zaspanka – prva slovenska radijska igra za otroke.

Scenarij za mladinski film Kekec (v sodelovanju z Galetom), vloga Kosobrina.

Napiše pesmi za film Ne čakaj na maj, vloga v filmu Vesna.

1955

Zvezdica Zaspanka – predelana za lutkovno igrico (kasneje prevedena v več tujih jezikov in doživi več mednarodnih uprizoritev – Švica, Nemčija, Bolgarija, Sovjetska zveza, ZDA, druge republike tedanje Jugoslavije).

1957

Avtorstvo in režija prve slovenske radijske igre za odrasle Strme stopnice.

1957/58

Radijska igra Dobri stari pianino, scenarij za film Dobri stari pianino, glavna vloga.

1958

Prične se sodelovanje s Televizijo; sodeluje pri prvih snemanjih, avtor skečev in zabavnih večerov.

1958

Proslavo 25-letnice Ježkovega dela v Slovenski filharmoniji prenaša televizija.

1959

Zvezdica Zaspanka v knjižni obliki.

1964

Cikel oddaj Televizija v šoli.

1965

Televizijske serije zabavnih oddaj: Mision dobre volje; Viktor, luč! in Novoletne oddaje.

1972/74

Na pobudo Julke Vahen v sodelovanju z Mariom Rijavcem posname songe, ki kasneje postanejo pojem za to vrsto umetnosti v Sloveniji; posnetki dvajset let kasneje izidejo na plošči in kaseti Balada o koščku kruha (starejši posnetki teh pesmi so izgubljeni).

1988

27. februarja umre v Ljubljani.

Knjižne objave in zvočni zapisi

13 in ena, humoreske. Umetniška zadruga z. o. j.  Ljubljana 1951.

Zvezdica Zaspanka. Mladinska knjiga. Ljubljana 1959 (igra), 1992, 1995 (slikanica).

Zvezdica Zaspanka. Ilustracije Mojca Cerjak. Mladinska knjiga. Ljubljana 1995 (slikanica).

Zvezdica Zaspanka, Pet Pepelk, Gledališče živalskega vrta. Mladinska knjiga. Ljubljana 1994 (igra).

Moj narobe svet. RTV Ljubljana 1978 (kaseta).

Moj narobe svet. Sodobnost XXVI/4 (1988), str. 341–346 (pesmi).

Ta svet je pesmi vreden. Feniks. Ljubljana 1988, 1989.

Balada o koščku kruha. M’zin, Kif Kif. Ljubljana 1994 (kaseti, zgoščenka).

Balada o koščku kruha. Založba Sanje,. Ljubljana 2004 (glasbeni album, novi posnetki)

Preprosta ljubezen. Založba Sanje. Ljubljana 1997 (pesmi).

Humoreske. Založba Sanje. Ljubljana 1998 (knjiga).

Humoreske. Založba Sanje. Ljubljana 1998 (zvočni kaseti).

13 + 8. Založba Sanje. Ljubljana 1999 (žepna knjiga).

Ježek pripoveduje. Založba Sanje. Ljubljana 1999 (zvočna kaseta).

Sreča stanuje v sedmem nadstropju. Založba Sanje. Ljubljana 1999.

Cinca Marinca. Založba Sanje. Ljubljana 1999 (glasbeni album).

Zvezdica Zaspanka (neskrajšana izdaja). Ilustracije Gorazd Vahen. Založba Sanje. Ljubljana 2004 (slikanica).

Zvezdica Zaspanka (skrajšana izdaja). Ilustracije Gorazd Vahen. Založba Sanje. Ljubljana 2004 (slikanica).

Twinkle Sleepyhead. Ilustracije Gorazd Vahen, prevod Sunčan Patrick Stone. Založba Sanje. Ljubljana 2004 (slikanica).

Nagrade in priznanja

1952

Film Kekec prejme zlatega leva, glavno nagrado za mladinski film na Beneškem filmskem festivalu.

Kitajska mu podeli posebno priznanje za vlogo Kosobrina v Kekcu.

1959

Levstikova nagrada za Zvezdico Zaspanko

1965

Odlikovanje z redom srebrni žarki

1971

Jugoslovansko priznanje za mladinsko literaturo mlado pokolenje

1973

Nagrada Janeza Kranjca, podeljuje Pavliha

Nagrada za tekst na Slovenski popevki za besedilo Zakaj?

Priznanje občinstva za besedilo Uspavanka za mrtve vagabunde Red dela z rdečo zastavo

1975

Priznanje Radia Ljubljana

Prešernova nagrada za življenjsko delo

1976

Nagrada občinstva za besedilo pesmi Pismo za Mary Brown

Nagrada mednarodne žirije za pesem Ko gre tvoja pot od tod

1978

Priznanje ob 50-letnici Radia in 20-letnici TV

1982

Viktor, podeljuje revija Stop

1985

7D – Zlati ekran, podeljuje revija 7D