Tri ljubezni

Nekaj sto milimetrov je že osvojil: zdaj malo počivati sredi te ohlapne komedije impulzivnosti, brez vinskih soparic v glavi: mirujoča nežnost z ugašenimi lučmi, še veliko labirintov in labirintkov je v temi pred njim. A kaj je z njoč Ne tega še slutiti ne mara, za noben denar na svetu ne, drugače bi se sama od sebe zvečala distanca med njima. Umiriti se in potem spet naprej. A kaj, ko radikalni mesojedec tam zdolaj, ki mu je tuja vsa tista svetla zračna cona nad sabo, pritiska in buta v njeno stegno ko kozel: na svojem imaginarnem tilniku hoče ob­čutiti težo njene sluznice, ovalno špiljo, ki se ga bo okle­nila; kratkorepega zoofaga ne brigajo luči, kristali, misli, pretiravanja.