Zajtrk prvakov

Iz bolj zaposlenih delov možganov požene misel: Nekdo, od nekoč do nekoč, poskusil je. Gong naznani konec raztegnjenega obdobja telečjega buljenja. V srečni, pravični in razumni deželi nesrečnih zemljanov veliki humorist ustvari paradoks. Dejanje, ki se razplamteva od ponosa, je nepreklicni tour de force. Navidez ravnodušni, ki ne odvrnejo na vprašanje Kaj je smisel življenjač, ob dvanajstem udarcu ure napno oči, ušesa in vest – in pogoltnejo prvi bacil epidemije zastrupitve misli. In tako dalje.

Ostudno nepravično bi bilo izvreči dlakocepsko podrobnost več.

Hej, človek, bon voyage!

- Tjaša Koprivec, urednica

Kaj vse se lahko pripeti, ko se srečata samotna, suha, še kar stara bela moža na svetu, ki hitro umirač Do bizarnega srečanja nas privede pletež kritike ameriške družbe in znanstvene fantastike, na debelo prežet z ostrim humorjem. Ne gre drugače, z nami je Vonnegut v svojem najboljšem: groteskno parodičnem, neizprosno ščemečem razbijanju mitov o Ameriki kot indijskokoromandijski sanji. Neolikan je, vročekrven in neusmiljen, ko govori o rasizmu, trgovskem pohlepu, hujskaštvu, ekologiji, licemerstvu, kapitalizmu, imperializmu. Vedno znova navdušujoči roman, ki se nikdar ne upeha, je Vonnegut razgibal s preprostimi, iskrenimi, duhovitimi risbami, ki so vsaj tako povedne kot njegov pisani, satirični jezik. Ta z lahkotnostjo frkne od političnih vprašanj, eshatologije, teologije in statistike do spolnosti, straniščnih grafitov in tehnik prodaje avtomobilov. »Amerikač« porečete. Tako gre to.