Brezplačna dostava nad 35 €

1. mali traven | april

1. mali traven | april

01. april 2024 3 min branja
Objavljeno v: Iskre časa

BISMARCK

Na Pruskem se je 1. aprila 1815 rodil Otto Eduard Leopod von Bismarck, znameniti železni kancler nemškega cesarstva, ki se je v glavnem po njegovi zaslugi 1871 vnovič združilo v eno veliko in močno državo.

Bismarck velja za konservativnega nacionalista, militantnega netilca vojn in sitnega nestrpneža, a je bil v resnici predvsem omikan in galanten gospod, strpen in spravljiv, kar zadeva njegov nacionalizem pa zgolj to: Prusi veljajo za najbolj prave in zadrte Nemce, a nosijo ime po baltoslovanskem ljudstvu starih Prusov, ki jih že od XVII. stoletja uradno ni več; kot njihov jezik, ki je bil soroden litovščini in latvijščini, so se Prusi stopili z okolico, a samo na videz izginili ... Von Bismarck je, čeprav Nemec, tekoče govoril tudi poljsko in rusko, znal je pa še mnogo drugih jezikov, nemara celo staroprusko, saj pravijo, da njegova babica po materi nemško sploh ni znala ...

 

TONE SELIŠKAR

Na Tržaški cesti v Ljubljani se je na prvi dan malega travna 1900 rodil Tone Seliškar, ki nam je od detinstva znan predvsem kot slovenski mladinski pisatelj, avtor še danes priljubljenih povesti Rudi, Bratovščina Sinjega galeba, Janko in Metka, Hudournik, Mule, Liščki, Deklica z junaškim srcem, Indijanci in gusarji, Velika gala predstava, Tovariši itd.

Seliškar je bil po poklicu učitelj, že mlad pa se je pridružil socialnemu gibanju. Pisal je poezijo, predvsem pod vplivom tedaj prevladujočega ekspresionizma; njegove pesmi so socialno angažirane, govorijo o trdem delu fizičnih delavcev in se zavzemajo za pravičnejšo družbo (Trbovlje, Pesmi pričakovanja).

Seliškar je pisal tudi prozo za odrasle; zelo nenavadno je, da so njegovi romani docela poniknili in jih izločajo iz knjižnic, dasiravno so veliko bolj vredni branja od vsaj 90 odstotkov proze sodobnih domačih piscev, s katero nas dandanes zasipavajo in preplavljajo neštete slovenske založbice in založbe. Seliškarjev avtobiografski roman Tržaška cesta, recimo, je čudovit, vsake toliko ga moram vnovič prebrati, medtem ko vsakoletnega kresnikovca, razen Belo se pere na devetdeset, še nobenega nisem zmogel zdelati do konca ...

Ko mi je bilo kakšnih šest let, so me starši peljali na proslavo (ne spomnim se, kaj se je takrat slavilo), zelo jasno pa se spominjam slavnostnega govornika: mama in oče sta mi, zanesena, povedala: »Vidiš, to je pa pisatelj Tone Seliškar, tisti, ki je napisal Rudija in Sinjega galeba!« Jaz pa sem stal tam z odprtimi očmi in usti, saj nisem mogel verjeti, da je kaj takega mogoče ...

 

MIODRAG PETROVIĆ-ČKALJA
 
Danes mineva natanko 100 let, kar se je 1. aprila 1924 v Kruševcu rodil Miodrag Petrović, eden najbolj znanih srbskih in jugoslovanskih igralcev, zlasti priljubljen kot odličen komik.
Svoj vzdevek Čkalja (špranja) je po lastnem obrazloženju dobil, ker je bil vedno droban in suh, da je bilo skozenj videti, kakor skozi režo ali špranjo.
Z igro se je začel ukvarjati že kot mlad fant v partizanih. Po vojni je v Beogradu vpisal veterino, a ga je silno hrepenenje po odru za vedno odneslo v gledališče, kjer je ostvaril mnoge vloge, nastopil pa je tudi v skoraj sto filmih in nadaljevankah, ki jih večinoma še dandanes zelo radi gledamo:
Orlovi rano lete, Crni sneg, Krug dvojkom, Dežurna ulica, Višnja na Tašmajdanu, Bog je umro uzalud, Biciklisti, Ljubav na seoski način, Kamiondžije, Poletarac, Dobročinitelji, Vruć vetar, Imenjaci, Kamiondžije opet voze, Bolji život itd.
Čkalja je umrl 20. oktobra 2003 v Beogradu.