April.

V vsem nam je v poduk.

Najhladnejši in najhujši dnevi v letu lahko napočijo aprila. Pa nič zato. April je.

Angleška beseda za mesec izvira iz rimske besede Aprilis, latinsko aperire: odpreti, odkriti, narediti dostopno oziroma odstraniti vse, kar dostopnost preprečuje. Morda deloma izhaja tudi iz imena Afrodite, grške boginje ljubezni, katere srečna nestanovitnost v odnosu do različnih bogov odraža mesečevo lastno nestanovitnost v igri dežnih ploh in sonca.

Mesec žrtvovanja in mesec igrivosti.

Mesec obnove. Mesec, ko so zemlja in popki že odprti, bitja, ki so spala zimsko spanje, so se prebudila in se že razmnožujejo, ptice so že spletle gnezda, ptice, ki jih lani ob tem času še ni bilo, so zaposlene z valjenjem ptic, ki jih bodo nadomestile ob letu osorej

Mesec spomladanske kukavice, mesec travnih bilk.

Njegovo ime v gelščini pomeni mesec, ki ga norci zamenjujejo z majem. Aprilski Dan norcev verjetno označuje tudi nekdanji konec praznovanja novega leta. Zima prinaša epifanijo. Darila pomladi so drugačna.

Mesec oživljanja mrtvih božanstev.

V francoskem revolucionarnem koledarju skupaj z zadnjimi dnevi marca postane germinal, mesec vrnitve k izvoru, k semenu[1], h kali vsega živega, kar je morda razlog, da je Zola romanu, ki ga je napisal o brezupnem upanju, dal ta revolucionarni naslov.

April je anarhičen zaključni mesec pomladi, velikega veziva.

Sprehodi se mimo kateregakoli cvetočega grma ali drevesa in ne moreš drugače, da ga ne bi slišal, brenčečega motorja, novega življenja, ki že deluje v njej, tovarni časa.

– Ali Smith, Pomlad. Prevedla Andreja Udovč

[1]  V angleščini germ: klica, a tudi zrno, zametek, kalček. (Op. prev.)