XVI. poglavje iz pesnitve Bhagavadgita, Gospodova pesem.

Po klasični vrednosti in po aktualnosti izjemna knjiga izide spomladi (2024) pri Sanje, in sicer v izvirniku in v prenovljeni prepesnitvi v slovenščino Vlaste Pacheiner-Klander.

Knjigo krasi obsežna spremna beseda Nine Petek. 

 

 

XVI

Gospod je rekel:

1      Kdor je značaja božjega,

        poteze tele vse ima:

        neustrašen, čistega srca

        k spoznanju ves usmerjen je,

        obvladan je in dobrotljiv,

        študira Vede, je iskren,

        se pokori, žrtvuje rad,

 

2      resnico ljubi, odpoved, mir,

        sočuten, blag in skromen je

        in škodoželja, poželenj,

        nasilja, jeze ne pozna,

 

3      svetál in čist in trden je,

        hudoben ni, odpušča rad,

        napihnjen ni ne omahljiv.

 

4      Sovražnik vsega božjega

        pa je napihnjen, neiskren

        in nagle jeze in surov,

        nečimrnež, nevednež je.

 

5      Poteze božje vodijo

        v rešitev, druge v vezanost.

        Vendar ne bodi žalosten:

        poteze božje ti imaš.

 

6      Na svetu dvojni so ljudje:

        božanski in demonični.

        Božanske sem opisal že

        zdaj ti bom še demonične.

 

7      Demonični nič ne vedo,

        kaj delati in česa ne.

        Resnicoljubnosti v njih ni,

        ne čistosti in ne vrlin.

 

8      Da brez resnice je ta svet,

        brez temelja in brez boga,

        nastal brez reda, pravijo,

        strast je njegov edini vzrok.

 

9      Oklepajo se naukov teh

        brezdušni ti neumneži,

        kruti sovražniki svetá

        pogubo mu pripravljajo.

 

10    Strastem brez dna se vdajajo,

        hinavski, porogljivi so,

        oholi, misli zmédenih,

        nečista dela delajo.

 

11    Vznemirja mnogo jih skrbi,

        ki s smrtjo vse preminejo.

        Najvišji in edini cilj

        jim je tešitev poželenj.

 

12    V vezeh stoterih poželenj,

        predani jezi in strastem

        po krivi poti grabijo

        bogastvo, da bi stregli jim.

 

13    »To danes sem pridóbil si,

        izpolnil bom si željo to,

        to moje je, pozneje pa

        še to bogastvo moje bo.

 

14    Sovražnika uničil sem,

        ubil bom tudi druge vse.

        Jaz uživalec sem, gospod,

        uspešen, srečen in močán.

 

15    Visokoroden sem, bogat,

        kdo torej meni je enak?

        Bom žrtvoval, se veselíl,

        dajal,« nevedni govori.

 

16    Od mnogih misli zmédeni

        jetniki so slepila zank,

        vdani tešenju poželenj.

        Taki ljudje gredo v pekel.

 

17    So domišljavi, trmasti,

        z bogastvom se postavljajo,

        na videz, iz napuha le

        žrtvujejo, ne kot je prav.

 

18    Ti zlobneži gojé svoj jaz,

        oholost, silo, jezo, strast,

        a mene le sovražijo,

        ki v njih sem in v telesih vseh.

 

19    V menjavi smrti in življenj

        pošiljam znova te ljudi,

        najzlobnejše pokvarjence,

        na svet kot zarod démonov.

 

20    Ta bitja zmédena, ki so

        postala zarod démonov,

        se z rojstvi mi ne bližajo,

        pot njihova gre le navzdol.