Drage bralke in bralci,

med temno zasenčenostjo luninega mrka in sijočim svetlobnim telesom polne lune se odpira prostor za čudež in skrivnost – v tempu in barvi korakov življenja, v vprašanjih, kako in zakaj smo, kaj beremo. 

In tako je pravkar izšla Črtica med dnevom in nočjo: uspešnica enega najzanimivejših sodobnih nemških pisateljev in dramatikov Rolanda Schimmelpfenniga, ki živi med Havano in Berlinom.  

V svojem romanu avtor razgrinja sodobni, dekadentni Berlin z vsemi njegovimi obrazi. Vrveče svetovljansko mesto pa je obenem tudi izgubljeni kraj med dnevom in nočjo – mesto, v katerem prežijo skriti prepadi. Črtica med dnevom in nočjo je bliskovit roman, poln hrepenenja, ki nas v ritmu divje ježe pelje skozi svet sodobne velemestne stvarnosti. Mojstrovino sodobne nemške književnosti je v slovenščino sijajno prevedla Helena Lenasi.

Knjigo bomo v družbi prevajalke, obenem s številnimi drugimi knjižnimi novostmi, predstavili prihodnji četrtek, 26. septembra – vabimo vas, da se nam ob 11. uri pridružite v Hiši sanjajočih knjig. Predstavitev si bo dan kasneje mogoče ogledati tudi na platformi sanje.tv. 

Za zaključek vam v branje toplo priporočamo pogovor z izjemno Lano Bastašić, avtorico mednarodne uspešnice Ujemi zajca, ki smo ga pri Sanjah objavili pred nekaj leti. 

Avtor intervjuja Ilija Đurović je uvodoma zapisal: Uspeh romana je avtorico na neki točki pripeljal tudi v Berlin, na prestižno enoletno štipendijo DAAD, kjer se je odločila ostati in graditi literarno kariero v glavnem mestu Nemčije. Ravno iz Berlina se je Lana Bastašić podala v odkrit boj z nemškim kulturnim in javnim prostorom skozi kritiko nemške podpore izraelski invaziji na Gazo. Ta gesta podpore Palestini se je v javnosti izkazala za nezaželeno. Sledili so burni odzivi, odpovedi in vrsta potez, ki so jih poleg nemških medijev spremljali tudi mediji z območja nekdanje Jugoslavije.

Lana Bastasić: Že deset mesecev sem vsak dan deležna najbolj grozljivih medijskih vsebin. V nekem trenutku gledam posnetek obglavljenega otroka, v drugem berem, koliko orožja je Nemčija poslala Izraelu. Poznam kolege, ki so se od vsega tega odklopili, se zatekli k svojemu miru in se ukvarjajo s pisanjem. Ne zamerim jim, čeprav jih ne razumem. Zame je nekaj globoko kapitalističnega v tem spuščanju žaluzij, da ne bi videli sveta: na tisoče knjig za samopomoč, ki izidejo vsako leto, priča o tem prizadevanju. Vse zato, da pozabimo, kam gredo naši davki in v čem sodelujemo.

Pogovor je objavljen na platformi Disenz, v celoti ga lahko preberete tukaj: Prej ko slej bomo vsi prišli na vrsto za boj.

Pogumno in srečno na vseh poteh,

Sanje

ODLIČEN KRIMINALNO-ISKATELJSKI ROMAN O UTRIPU SODOBNE VELEMESTNE STVARNOSTI

Uspešen policijski agent za droge Tommy med neko intervencijo ponevedoma ubije nedolžnega otroka. Po tem nič več ni, kot je bilo. Šele ko iz kanala v Görliškem parku potegne truplo mlade ženske, najde nekaj, kar ga spet žene naprej: Kdo je bila ta ženska? Zakaj je nosila belo poročno obleko? In kaj pomeni skrivnostni tatu na njenem hrbtu?

Tommy želi priti do dna njeni zgodbi. Na svoji odisejadi skozi mesto se sreča z umetniki, ki se borijo za preživetje, z borci, izgubljenci in naplavljenci z vsega sveta: od japonskega mojstra tatujev do indijske požiralke ognja. Buden kot ris in na smrt utrujen, med sanjami in resničnostjo, se Tommy pogreza vedno globlje v berlinsko podzemlje in v svojo lastno preteklost.

V svojem tretjem romanu Roland Schimmelpfennig razgrne utripajoči Berlin sedanjosti z vsemi njegovimi obrazi. Vrveče svetovljansko mesto pa je obenem tudi izgubljeni kraj med dnevom in nočjo – mesto, v katerem prežijo skriti prepadi.

»Svojčas sem bil eden najboljših policistov v mestu, večkrat nagrajeni agent za droge. Potem so me suspendirali. Sum na izdajo službenih zadev. Sum na podkupljivost, dodeljevanje ugodnosti in prednostnih list, članstvo v kriminalni združbi, zloraba opojnih snovi. Oviranje delovanja pravosodja. Trgovanje z drogami. Četudi so bili dokazi proti meni obremenilni, sem že več kot eno leto čakal, da bo državna tožilka proti meni vložila obtožnico.«

»Deček je bil mrtev, toda najhujša mora se je šele začenjala. Deček ni imel imena. V nobeni družini ga niso pogrešali. Tako kot zdaj dekle iz kanala je tedaj ležal na kovinski mizi v kleti sodne medicine v Moabitu in nikogar ni bilo, da bi ga prepoznal. Nihče ga ni iskal.«

»Tajnih agentov pod krinko, policistov, ovaduhov je bilo za celo armado. Včasih smo zasegli tudi po dvesto kilogramov kokaina ali pet tisoč tabletk ekstazija, a vendar se ni prav nič spremenilo, niti za las se ni spremenilo, niti cena droge na cesti ni zrasla, bilo je, kot da se ni zgodilo nič, čisto nič. Iz dneva v dan je v mesto prihajalo več droge – in potem nenadoma neke noči možje sredi ceste streljajo drug na drugega in neki deček, ki s tem nima prav nič, steče pred avto, ki s sto kilometri na uro drvi po Kottbusser Dammu.«

Redni tedenski spored TV Sanje
Bere Nada Vodušek, kamera in montaža Rebeka Bratož Gornik

PRAVLJICE: Annet Schaap, Deklice. Pošastka, 12. Potrpežljivost
Deklica veze. Same poučne izreke, to se ve. Guvernanti Vilhelmini jih nikoli ne zmanjka. Pogreša mornarja, a tega si noče priznati. Med sprehodom po obali jezno briše njegove stopinje, ki so ostale v mivki. Potem zabrede v vodo. Ne, ne bo se utopila, brez skrbi. Zgodilo se bo nekaj drugega, pričakovanega in nepričakovanega obenem. Konec dober, vse dobro.

ZGODBE: Darko Cvijetić, Schindlerjev lift. Tretji in Četrti
Tretji se spominja promajskih budnic rudniške godbe na pihala. A to je bilo nekoč, zdi se že davno. Zdaj je drugače. Četrti pa pove zgodbo o Ademu Ćordiću, inženirju v rudniku, očetu dveh majhnih hčerk, vedrem, mirnem človeku, rezervnem starešini v JLA. Srbski vojki so ga ubili v fotelju v devetem nadstropju stolpnice.

MISEL: Peter Wilberg, Mala črna knjiga. Zapovedi negativnega razmišljanja
Zapovedi negativnega razmišljanja, kognitivna terapija in intuitivna logika razmišljanja.
Priročniki za samopomoč običajno naštevajo pravila, ki se jih moramo držati, da bomo premagali depresijo: vzemite si tisto, kar hočete, razmišljajte pozitivno, izboljšajte svoje spolno življenje, bodite srečni, najdite ljubezen in izpolnitev, bodite uspešni, ponovno občutite sebe in odobno. Ali delujejo in zakaj ne? Depresija je lahko velik učitelj radikalne negativnosti, saj nam ponuja priložnost za to, da prenehamo delovati in začnemo biti, ugotavlja Wilberg.