Drugi dan Festivala Sanje je minil v pogovoru o knjižnih novostih, razmišljanju o aktualnem trenutku, v katerem živimo in, seveda, ob večerni glasbi. Spodaj kratka predstavitev knjižnih novosti ter povzetek dogajanja v besedi in sliki.
"Kocbek je bil miselna in duhovna sila, ki je najbolj dosledno preizpraševala duha časa," je ob predstavitvi Partizanskega dnevnika dejal urednik knjige Rok Zavrtanik. "Ko sem začel urejati to knjigo, se nisem zavedal, za kako kompleksen in zahteven projekt gre. Želel sem pokazati Kocbekovo delo v zaokroženi obliki, poleg dnevniških zapisov so v knjigi tudi govori in pisma ter nekaj Kocbekovih pesmi." V Partizanskem dnevniku so prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Besedila zapisov so se trudili ohraniti takšna, kot so v izvirniku, brez posegov, ki jih terja današnja jezikovna obrt.
Urednik knjige se je na predstavitvi posebej zahvalil slovenskim intelektualcem, ki so zaslužni za objavo Partizanskega dnevnika, to so: Mihael Glavan, ki je urejanju Kocbekovih dnevnikov posvetil leta potrpežljivega in skrbnega dela; Kocbekov sodobnik Peter Kovačič Peršin, ki je med drugim zaslužen za objavo knjige Osvobodilni spisi, iz katere deloma zajema tudi pričujoča knjiga; Boris Pahor, ki je s svojim delom pomembno podpiral Kocbeka in mu do zadnjega ostal prijatelj; Andrej Inkret, ki je v raziskavo in predstavitev Kocbekove ustvarjalne dediščine vložil ustvarjalne energije, in Janez Gradišnik, ki je uredil Kocbekove predvojne dnevnike. Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin sta Partizanski dnevnik oplemenitila s svojima spremnima besedama.
Rok Zavrtanik: "Skupaj s Prešernom in Kosovelom Kocbek predstavlja del slovenske zaveze."
"Sila triumfira s hladno premišljeno rafiniranostjo. Človek je pripravljen za najnižje podlosti, laže hladnokrvno in cinično streže svojim nagonom. Brez dela skrbno premišljena nasilja in zasnjužuje svojega bližnjega. Sovraštvo se veže s popolno indiferenco." - Edvard Kocbek
Kje smo? je zbornik esejev in intervjujev italijanskega filozofa Giorgia Agambena, ki so bili od februarja 2020 do konca julija 2021 objavljeni v medijih, kot so Il Manifesto, Le Monde, Neue Zürcher Zeitung in drugi, večina besedil pa je bila objavljena v blog formatu na strani založbe Quodlibet.
Strah, dotik, obraz, druženje, okužba, psihologija množic, odnos do smrti in umrlih, biopolitika – Giorgio Agamben, eden od najpomembnejših in najizvirnejših sodobnih filozofov, nas popelje do izvornega bistva nekaterih od temeljnih fenomenov človeškega fizičnega, spiritualnega in družbenega bivanja. Ob soočanju teh fenomenov z aktualnim, čedalje bolj pervazivnim delovanjem države biovarnosti z vzpostavljanjem t. i. izjemnega stanja avtor prihaja do pretresljivih spoznanj in napovedi, hkrati pa poziva k pozornosti in angažmaju.
Tomaž Mastnak, avtor spremne besede: "Agamben je eden redkih intelektualcev, ki v dogajanju zadnjih dveh let niso odpovedali in je skušal razumeti in razložiti, za kaj gre. Intelektualna agenda danes je skomunicirana agenda tistih, ki imajo v tem svetu največ moči. Razumeti procese, ki se danes dogajajo, pa zahteva preizpraševanje vseh predpostavk, s katerimi živimo zadnjih 200 let. Treba je imeti pogum. In Agamben ga ima."
Topologija Zlatoroga je večplastno, slogovno zgoščeno pisanje, ki s sopostavitvijo slikovite podeželske skupnosti, polne vaških posebnosti, in individualiziranega urbanega okolja na več ravneh vzpostavi kontraste. Večplastna, slogovno zgoščena zgodba postavi postavi bralca neposredno v središče – bolnišnično sobo, kjer prvoosebnega pripovedovalca, poklicnega fotografa in do nedavnega uslužbenca oglaševalske agencije, izprašujeta psihiater in policijski inšpektor.
Osnovna hrbtenica zgodbe je pravljica o Zlatorogu. "Knjiga se dotika lepote, kar mene kot umetnika okupira na več nivojih. Moja velika strast so hribi in gore. Občudujem brezpotja, popolnoma samotni konci porajajo lepoto. Knjigo sem napisal zato, da lahko interpretiram to lepoto, ki je izmuzljiva," je o svojem delu povedal avtor Aleksij Kobal in dodal, da je bilo pisanje knjige "kompleksno delo, izziv, zame, ki nisem pisatelj. Knjiga me ni pustila, čeprav sem vmes že večkrat obupal."
Sevdah Damirja Imamovića je prva knjiga, ki na enem mestu povzema glasbena, poetična, kulturno-zgodovinska in popularna prizadevanja v razvoju te glasbene zvrsti skozi stoletja. Je tudi prva knjiga o sevdahu, ki jo je napisal nekdo, ki je tudi sam ugledni izvajalec te zvrsti in avtor sevdalink. "Zgodovina sevdah poezije oz. besedil pesmi je zgodovina emancipacije raznih družbenih skupin in drugih družbenih fenomenov," pravi Imamović.
"Knjiga je nastala iz potrebe, da pojasnim, kaj sevdah je. Fascinatno zame kot izvajalca je, da se ukvarjam z melodijo, ki izvira iz preteklosti. Če sevdah želite dobro izvesti, morate imeti znanje o preteklosti. Mislim, da bodo ljudje, ko preberejo to knjigo, bolje razumeli mojo glasbo," je povedal v pogovoru z Nado Vodušek (oba na spodnji fotografiji). Dodal je še, da je bilo pisanje knjige zanj strast, ne delo.
FORUM SANJE: TA KRASNI NORI SVET
Kaj danes pomeni biti jasnoviden? Kako doživljajo današnji čas? Kaj sta njim osebno prinesli zadnji dve leti in kaj, po njihovem mnenju, družbi? Kaj prinaša spremembo in resnično osvoboditev? To je le nekaj od vprašanj, na katera so odgovarjali in o njih razmišljali gostje včerajšnjega Foruma Sanje, ki se je zgodil pod naslovom zadnje knjige Karla Gržana Ta krasni nori svet.
Pravnik Andraž Teršek, sociolog Tomaž Mastnak, filozof Peter Kovačič Peršin in pater Karel Gržan so bili gostje razprave, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano Filmskega muzeja v Divači. Poleg zgoraj omenjenih vprašanj sta bila rdeča nit pogovora tudi nujnost razmišljanja in družbene strukture, ki nas silijo v ne-razmišljanje, in Edvard Kocbek – avtor spremne besede k Partizanskim dnevnikom Peter Kovačič Peršin je tako poudaril Kocbekovo misel, da preoblikovanje družbenih struktur za spremembo nikoli ne bo povsem dovolj, preoblikovati bo potrebno tudi človeka.
VEČERNI KONCERT: ZDRUŽENI PEVSKI ZBOR LIPA IN RDEČA ZVEZDA
KAREL GRŽAN - MOLITEV
ANDREJ HRVATIN - NIMETU
