Brezplačna dostava nad 35 €

Edvard Kocbek, Partizanski dnevnik: temeljno delo slovenstva

Edvard Kocbek, Partizanski dnevnik: temeljno delo slovenstva

02. junij 2022 5 min branja

Spoštovani bralci, spoštovane bralke,

danes z vami delimo eno najbolj osrečujočih in zmagovitih novic v zadnjem času: v tisku je največje in najobsežnejše knjižno delo založbe Sanje doslej, ob Prešernovih Poezijah pa zagotovo ena najpomembnejših slovenskih knjig.

Partizanskem dnevniku so prvič na enem mestu na 1424 straneh zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah TovarišijaListina,
Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik.

Naj to izjemno pomembno knjižno pričevanje doseže vse generacije bralcev na Slovenskem – dediče žlahtnega iskateljstva in hrabrega upora zoper vesoljno krivičnost in brezsrčnost, ki danes znova tako predrzno dvigujeta glavo širom po svetu.

Delo Edvarda Kocbeka Partizanski dnevnik bo ugledalo luč sveta 24. junija, na letošnjem Festivalu Sanje. Izšlo bo v dveh obsežnih knjigah, objetih v knjižnem ovitku, v skupnem obsegu 1424 strani. Knjiga bo v 120 oštevilčenih izvodih izšla tudi v razkošni trdovezani bibliofilski različici. Vrhunsko zamišljena in oblikovana naslovnica je delo Boštjana Pavletiča. Prvih 24 strani knjige lahko prelistate na spletni strani Sanje.

Knjiga je na voljo za prednaročila na spletni strani Sanje po prednaročniški ceni 45 evrov (redna cena: 60 evrov). Premierno je bomo predstavili v družbi izjemnih umetniških gostov na festivalu Sanje, ki se bo letos godil med 23. in 26. junijem na Krasu (Sanje v Divači) ter v Brdih (Sanje v Medani). Že sedaj najlepše vabljeni v festivalsko družbo. V prihodnjem novičniku ne zamudite novic o letošnjem festivalskem programu, obeta se nekaj edinstvenega!

Partizanski dnevnik je živo pričevanje jasnovidnosti človeka. Srčno upamo, da ga boste naklonjeno sprejeli medse, saj nam ima vsem povedati mnogo bistvenega – in to predvsem o času tu in zdaj.

Vaše Sanje

 

 

☆  EDVARD KOCBEK: PARTIZANSKI DNEVNIK  ☆

"Tukaj živimo v vesoljnih merah."

V Partizanskem dnevniku so prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik.

"Velika čast in odgovornost je, da sem knjigo smel soustvariti; ko sem se odločil zanjo pred dvemi leti, se nisem zavedal, kako obsežno in zahtevno potovanje me čaka," je knjigi na pot povedal urednik Rok Zavrtanik. "Velik privilegij je, da jo imamo Sanje možnost pripeljati med današnje bralce. Ko bi to knjigo poznali v vsem njenem neverjetnem obsegu in globinah, potem sramotno dogajanje v novejši zgodovini Slovenije preprosto ne bi bilo mogoče. Biti mora del kurikula vsakega izobraževanja in vsake akademije, ki si zasluži pridevek slovensko. Ne dvomim, da bo s svojo živostjo in aktualnostjo spremenila veliko – najprvo v odnosu posameznika do samega sebe. Vrnila nas bo nazaj k sebi in h koreninam človečnosti ter prebudila smisel in poslanstvo – resnično dušo slovenstva."

Edvard Kocbek, sodobnik Srečka Kosovela in njegov brat po duhu, v svojem partizanskem dnevniku pričuje najpomembnejšo bitko, ki jo je kdaj bojeval slovenski narod. Ko smo se Slovenci prvič v pisani zgodovini družno zoperstavili trinogu brez primere, smo se s tem obenem – kot ugotavlja Kocbek – prvič v svoji zgodovini družno, jasno in odločno zoperstavili tujemu gospodarju, in obenem vsaki tuji, vnanji, najsi še tako mogočni in arbitrarni avtoriteti.

Za nastanek te knjige so zaslužni slovenski intelektualci: Mihael Glavan, ki je urejanju Kocbekovih dnevnikov posvetil leta potrpežljivega in skrbnega dela; Kocbekov sodobnik Peter Kovačič Peršin, ki je med drugim zaslužen za objavo knjige Osvobodilni spisi, iz katere deloma zajema tudi pričujoča knjiga; Boris Pahor, ki je s svojim delom pomembno podpiral Kocbeka in mu do zadnjega ostal prijatelj; Andrej Inkret, ki je v raziskavo in predstavitev Kocbekove ustvarjalne dediščine vložil ustvarjalne energije, in Janez Gradišnik, ki je uredil Kocbekove predvojne dnevnike. Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin sta Partizanski dnevnik oplemenitila s svojima spremnima besedama. Nenazadnje pa je k izidu knjige bistveno prispeval njen idejni pobudnik Rok Zavrtanik, ki je v sanjsko edicijo tega velikega Kocbekovega knjižnega prispevka k slovenstvu vložil preštevilne ure uredniškega dela. Vsem velja srčna zahvala!

Nedavno nas je dosegla novica o nenadni nepričakovani smrti dr. Mihaela Glavana, ki je urejanju Kocbekovih dnevnikov posvetil velik del svojega življenja, na začetku tega tedna pa novica o smrti pisatelja Borisa Pahorja, Kocbekovega zaveznika in prijatelja.

Ljudje odhajamo, toda naša dejanja, misli in sanje so neumrljivi.

V rokah imamo zgodovinski in umetniški dokument, ki je po obsegu, globini in dometu svetovni fenomen. Kocbek v njem neustrašno, z neizprosno doslednostjo, iskrenostjo in občutljivostjo izpričuje doživljanje duha, ki se je v dotlej nesluteni podobi zoperstavil pošasti despotizma – nacifašizmu. Ta se je, do zob oborožen z novimi izumi, tehnologijami in orožji, zdel vsemogočen in nezmagljiv.

 

O AVTORJU PARTIZANSKIH DNEVNIKOV

Edvard Kocbek, portret

Edvard Kocbek (27. September 1904 – 3. November 1981) je bil slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, kot predstavnik krščanskih socialistov je bil član najvišjih organov Osvobodilne fronte in partizanskega narodnoosvobodilnega gibanja. Velja za enega največjih slovenskih pisateljev in enega najboljših pesnikov v našem jeziku po Prešernu. Že s prvo pesniško zbirko Zemlja se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje ekspresionistične in simbolistične prvine, kasneje mu je bil vse bližje modernizem, navdihovala so ga velika imena evropske poezije, kot so Paul Claudel, Rainer Maria Rilke in Georg Trakl. Kot pisatelju mu je bil blizu religiozni ekspresionizem, in eksistencializem (Malraux, Mounier, Vercors, Sartre). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so NOB in fašizem. Kocbekov izjemni opus zajema poezijo, dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, eseje ter članke.

Pred partizansko bolnico v Jelendolu, 1944/1945. Od leve stojijo spredaj: Edvard Kocbek, Preatonijeva, Tit Vidmar, Josip Vidmar, dr. Lunaček. Fotografija: neznan avtor. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.