Tretji večer Festivala Sanje so nas gostila Goriška Brda, natančneje čudovit ambient gradu Dobrovo, kamor se vedno radi vračamo – Festival Sanje v Medani letos poteka že 13. leto zapored (!). Večer bi lahko povzeli z eno, no, dvema besedama – rock&roll. S ščepcem ambientalne glasbe in poezije, in ta spoj nam je res uspel…
Večer na grajskem dvorišču je odprl multinštrumentalist Tomaž Lipicer TOTUM, ki je s svojo glasbo pospremil tudi branje poezije Glorjane Veber in Vida Žigona. V drugačnem ambientu kot dan poprej (na Beki) je njuna poezija zaživela na novo, predvsem pa ji je novo razsežnost dala glasbena spremljava.
Na kratko o obeh pesniških gostih Festivala Sanje: Glorjana Veber je pesnica, politologinja in sociologinja ustanoviteljica Inštituta za Raziskovanje Inovativnih Umetnosti (IRIU), v okviru katerega razvija eksperimentalno-inovativne pristope na področju bralne kulture. Leta 2013 je objavila pesniški prvenec Prosti pad, kasneje še zbirki V bližini tišine in Odpri me v sebi. Njena zadnja zbirka je Modróko, 500 kozmičnih misli, akašejk. Vida Žigona nekateri imenujejo enafant terrible slovenske literarne scene, drugi Don Kihot slovenske literarne scene. Leta 2010 je izšel njegov pesniški prvenec Drevored, sledile so zbirke Špilunga (2015), Metamorfoze (2017), Samospevi meduzinih kač (2018) in Kroženja (2019).
Poetičnemu uvodu sta sledila ml
vezda večera? Nje ni treba posebej predstavljati. Tinkara Kovač je glasbenica že od malih nog, že pri devetih letih si je delila zmago na prireditvi Veseli tobogan v Dekanih. K naslednjemu odmevnemu nastopu jo je spodbudil primorski skladatelj Danilo Kocjančič, ki je leta 1997 napisal vse skladbe za njen prvi album Ne odhaja poletje. Na včerajšnjem koncertu je poleg pesmi iz vseh obdobij svoje kariere ekskluzivno za Sanje prvič predstavila uglasbeno poezijo Srečka Kosovela, na odru pa se ji je pridružil bend: Giovanni Toffoloni, Andrej Rot, Matjaž Skaza in Matej Barič.
Avtor več kot desetine besedil pesmi Tinkare Kovač je legendarni Drago Mislej - Mef, ki smo ga včeraj prav tako gostili. Legendarni Mef, eden najbolj prepoznavnih piscev besedil za popevke, kitarist, glasbenik, urednik in novinar, Ježkov nagrajenec in še bi lahko naštevali…. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so Portorož 1905 in Amerika (Bazar), Anita ni nikoli (Halo), Lahko noč, Piran (Anika Horvat), Veter z juga (Tinkara Kovač), Ti si se bal (Lara Baruca)…
In še ena povezava, ki se je spletla med našimi gosti. Tinkara Kovač je na svojem zadnjem albumu Rastemo posnela priredbo skladbe Nič novega pod mesecem. Avtor pesmi je trubadur Festivala Sanje Jani Kovačič, naš včerajšnji častni gost. Svojo že skoraj pol stoletja dolgo glasbeno pot je začel leta 1976, ko je imel prvi javni nastop na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvi album Ulica talcev z znamenitima Škoflco in Žare lepotec pa je posnel štiri leta kasneje. Letos je posnel album Ženske štorije, na katerem je strnil nekaj usod žensk, ki jih je zapisoval desetletja. Zanj pravi, da bi ga morala vsaka ženska poslušati in vsaka deseta imeti.
Čarobno poletno prizorišče gradu Dobrovo je bilo kot nalašč za to, da smo se prepustili zgodbam glasbenikov in univerzalnemu jeziku glasbe, v katerem smo vedno tako zelo skupaj.
