Brezplačna dostava nad 35 €

Zarota Hirošima

Zarota Hirošima

06. avgust 2023 9 min branja
Objavljeno v: Rok Zavrtanik
»Prihaja čas, ko si bo kolektiv prilastil cilje človekove duše in njenega poslanstva. Do tega bo radi izdajstva duhovnih gibanj v človeštvu moralo priti. Toda druga prevara bo hujša od prve, kajti skušnjava oblasti bo postala pošastno velika. Z njo se bo približala skušnjava izključno kvantitativnega urejanja.
Bojim se za človeka. Ko se bo dokončno preselil v determinirani svet in se zaprl v imanenco, se bo odtrgal od živih virov večne resnice. In zato ne bo več čutil potrebe po apostolskem spreobračanju sočloveka, temveč si ga bo s silo osvojil ali ga s silo zatrl.«
Edvard Kocbek, Partizanski dnevnik

 

 

Danes obeležujemo 78 let od grozljive, namerno povzročene tragedije, ki je v nekaj sekundah ubila 100.000 nič hudega slutečih v Hirošimi.

Ne, to ni nobena teorija zarote: zarota zoper te ljudi se je preprosto zgodila – svet pa je nemočno opazoval.

In zdi se da smo v stanju šoka – nemočnega opazovanja – še danes. 

 

Tisti, ki so zagrešili strahoten zločin, do današnjega dne niso odgovarjali pred človeštvom. 

Niso odgovarjali ne pravno, ne sodno, ne moralno, ne politično.

Nasprotno. Predsednik Truman je malo po bombardiranju Hirošime ljudstvu spregovoril z besedami »gre za največji dosežek organizirane znanosti v zgodovini«. 

Tudi to ni zarota, temveč 100.000x preverljivo, nedoumljivo žalostno dejstvo. 

In čas je, da se zavemo: Brez zarote zoper pravo, zoper moralo, zoper svobodo in zoper politiko, se politika nekaznjivosti ne bi mogla goditi. Pa se je. 

 

Da bi bilo še huje: tisti, ki so zagrešili strahoten zločin, so od tistega avgusta 1945 pa do današnjega dne stopnjevali število in globino in predrznost svojih zločinov. 

Izvajali eksperimente z radioaktivnim sevanjih na pripadnikih lastne vojske, na nič hudega slutečih ljudstvih na Pacifiku in številnih probivalcih drugod po svetu. 

Naj ponovimo: Brez zarote zoper pravo, zoper moralo, zoper svobodo in zoper politiko, se to ne bi moglo goditi. Pa se je. 

 

Znanost in tehnologijo so zlorabljali za dosego prevlade na Zemlji.

Zraven pa se – skozi »zabavne industrije« ljudem dobrikali, češ, kako se borijo »za razvoj«, celo »za pravico«, za dobro vseh nas. 

Tudi to ni nobena teorija zarote, temveč zarota v polni akciji. Umazana, podla, do grla krvava zarota brez sleherne morale.

 

In da bi se zagotovili tudi medijsko imunost pred očmi »demokracije«, so na vse, ki so si drznili podvomiti vanje, zlili kamenje groženj družbene, politične in človeške izobčenosti.

Imenovali so jih »teoretike zarote«. 

Uničili so novinarstvo in si ga podredili ter ga skozi desetletja sistemskega poniževanja izšolali v tem, kako je treba zaničevati tiste, ki si drznejo dvigniti glas in misel zoper njih, nedotakljive. 

Uničili so demokracije in si podredili njihove vlade, in jih izobrazili, kako je treba izvajati navodila, kako sovražiti in kako klečeplaziti – in ubogati, posebno, ko je množice mladih treba poslati v »pravično vojno«, da bodo ubijali druge mlade ljudi. 

Če je zarota uveljavljanje namena zoper druge mimo njihovega zavedanja: Ali niso zgoraj nanizana dejstva pravzaprav definicija zloglasne zarote?

Brez izjemno organiziranega, premišljenega ravnanja, mimo vednosti javnosti, in mimo vseh zavez etiki in morali, se to preprosto ne bi moglo goditi. Niti tako dolgo in niti nekaznovano. 

Veliki borec za pravice Nelson Mandela je pred desetletji bobu rekel – bob. Nič čudnega da je ZDA vodila na seznamu »nevarnih mednarodnih teroristov« skoraj do njegove smrti. 

Kaj je povedal?

 

Nelson Mandela o zločinski naravi ZDA, ki se razglaša za svetovo policijo

 

Toda igra se izteka, protagonisti, ki jo je dr. Tomaž Mastnak v svoji študiji neoliberalizma točno in slikovito poimenoval Črna internacionala, vedo, da se jim čas izteka, da človeštvo ni večno-vodljivo, da se vse bolj upira, zato so v zadnjih letih pritisnili z vso silo in z vsemi sredstvi. Njihov namen je postal jasen kot beli dan – izničiti sleherni upor in onemogočiti vsako kritiko – in vendar se od vseh pričakuje, da namena ne vidimo, da ga ne prepoznavamo, da ga ne imenujemo. Tisti, ki si drznemo dvomiti, samostojno razmišljati, analizirati ter presojati, pa smo »teoretiki zarot«, širitelji kuge »lažnih novic«, in smo torej »nevarnejši od teroristov« (v zadnjem desetletju na takšne izjave pogosto naletimo pri številnih »voditeljih« na Zahodu). Bolj kakor po svetu rase potreba po pravici in demokraciji, bolj enotni so hlapci Črne internacionale v zahtevi po avtoritarnem vodenju, s popolnim izključevanjem demokracij, javnosti iz vseh odločevalskih procesov.  Trdijo, da so zdravstveni, okoljski, politični (itd) izzivi časa preveč kompleksni za običajnega malega človeka,  zato ni druge, kakor da stvar razmišljanja in odločanja prepustimo »suverenu«. (Toplo v branje priporočam knjigo Wilhelma Reicha, Prisluhni, mali človek)

Kako napačne so naše predstave o dramatični polpretekli zgodovini 20. stoletja, zgovorno predstavijo dokumenti, ki pričajo o načrtih ZDA za jedrsko uničenje Sovjetske zveze – nespornega zmagovalca nad nacizmom in fašizmom. Spomnimo se besed poveljnika Rdeče armade, generala Žukova, po zavzetju Berlina: Evropa nam ne bo nikdar odpustila, da smo premagali njen fašizem. In vse kaže, da je slovanski svet še danes bruno v očesu vampirskega kapitalizma. 

V nadaljevanju navajam avtomatski prevod besedila, ki razkriva drugačen pogled na razloge za bombardiranje Hirošime in Nagasakija. Šlo je za izrazito kršitev vseh pravnih, etičnih in političnih norm, za nasilno uveljavo Črne internacionale, ki je svetu pokazala, da je poslej vrhovna oblast sveta. Spomnimo se tega, ko nam bo znameniti Hollywood naslednjič predlagal ogled kakega filma – kakor denimo zadnjo blokbaster polomijo o Oppenheimerju), ko nam bodo gugl, tviter ali fejsbuk predlagali ogled “najnovejše novice” ali pa naslednje “preverjanje resnice” in naslednje »cepljenje«. 
Jasno postaja, da Črne internacionale ne zanimajo več le naši evri in imovina, temveč, da hočejo posedovati in upravljati z našim znanjem, našo pametjo, odločanjem, našimi dušami, našimi srci in seveda – telesi.
Naša pravica do obstoja se pogojuje z dolžnostjo ostati nevedni, poslušni, zmedeni, bojazljivi, neodločni, krotki – kakor koleščki v stroju korporacije – predvsem pa povsem predvidljivi in pod striktnim nadzorom, kot biti v kodi, kot programje v čipih; Zgodovino – se pravi, tok dogajanja na Zemlji – naj bi poslej upravljala Črna internacionala na podlagi nove religije – transhumanizma, ki je religija popolnega razosebljenja. Kjer človek človeku ni človek, pač pa QR koda (»Digital ID«) – številka v bilanci samooklicanih računovodij življenja na Zemlji. 
 
 V zvezi z bojem zoper transhumanizem priporočamo spremljanje pogumne založnice Tatjane Jamnik na portalu samozalozba.si
Preberite njen članek ob 78-letnici zločina nad Hirošimo – Posodimo svoj glas miru!
 

AMERIŠKI NAČRTI O JEDRSKOM UNIČENJU RUSIJE!

 
Danes Zahod straši svoje državljane z besedami Putina o možnostih jedrskega odgovora, če Rusija bo ogrožena, ampak svoji  javnosti pa ni pripravljen povedati, kako so Američani in NATO nekajkrat načrtovali, da vržejo jedrske bombe na ZSSR. Ameriški globalni cilji, v minulem stoletju, so bili razlog, da so koncem 2. svetovne vojne ZDA odvrgle dve atomski bombi na Japonsko, tudi so se Japonci bili pripravljeni predati! 
Na Potsdamski konferenci (julija 1945) na kateri so sodelovali Truman, Churchill in Stalin, je 17. julija, povzeto po Trumanovem dnevniku, Stalin pri kosilu povedal Churchillu da je japonski cesar poslal v telegramu prošnjo za mir, oz. da so se bili pripravljeni predati Američanom, »preden Rusi pridejo«. najkasneje v nekaj dneh so za informacijo vedeli tudi Američani, navkljub temu pa v začetku avgusta bombardirali Hirošimo in Nagasaki! Ne le, da bi pobili nedolžne ljudi, ampak da bi preverili učinkovitost orožja, pred jedrskim napadom na ZSSR!
 
 »Komaj dva tedna po uradnem koncu druge svetovne vojne (2. september 1945) je ameriško vojno ministrstvo izdalo direktivo (15. september 1945) o »izbrisu Sovjetske zveze z zemljevida« (66 mest z 204 atomskimi bombami). In vse to v času,  ko sta bila ZDA in ZSSR zaveznika – kar potrjujejo tajni dokumenti – kot piše v »Globalresearch«-u kanadski ekonomist in direktor Centra za globalne raziskave prof. Michel Chossudovsky. Slednji kot dokaz navaja dokument s katerega je odstranjena oznaka tajnosti.
 
Po tem dokumentu je »Pentagon predvidel razstrelitev Sovjetske zveze z usklajenim jedrskim napadom, usmerjenim proti večjim mestnim območjem. Vsa večja mesta Sovjetske zveze so bila vključena na seznam 66 »strateških« ciljev. V tabelah se kategorizirajo vsa mesta, glede na površino v kvadratnih miljah in ustrezno število atomskih bomb, potrebnih za uničenje in ubijanje prebivalcev izbranih mestnih območij«. 
Pentagon je ocenil da bi bile potrebne skupno 204 atomske bombe, da bi »izbrisali Sovjetsko zvezo z zemljevida« Cilj jedrskega napada je bilo 66 večjih mest,  med njimi, razen Moskve in Leningrada, tudi Kijev, Harkov in Odesa. 
Ena sama atomska bomba, odvržena na Hirošimo, je v prvih sedmih sekundah povzročila takojšnjo smrt 100.000 ljudi. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi na večja mesta Sovjetske zveze odvrgli 204 atomske bombe, kot je opisano v tajnem načrtu ZDA. Dokument, ki opisuje to diabolično vojaško agendo, je bil objavljen septembra 1945, komaj en mesec po bombardiranju Hirošime in Nagasakija (6. in 9. avgusta 1945) in dve leti pred začetkom hladne vojne (1947). Dokumenti potrjujejo, da so bile ZDA vpletene v “načrtovanje genocida” proti Sovjetski zvezi, piše Chossudovsky.
Začetni seznam šestinšestdesetih mest iz leta 1945 je bil posodobljen v času hladne vojne (1956) in je vključeval približno 1200 mest v ZSSR in sovjetskih blokovskih državah vzhodne Evrope. Bombe, ki so bile predvidene za uporabo, so bile z vidika eksplozivne zmogljivosti močnejše od tistih, odvrženih na Hirošimo in Nagasaki.
 
»V skladu z načrtom iz leta 1956 naj bi bile H-bombe uporabljene proti prednostnim ciljem »zračne moči« v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in v Vzhodni Evropi. Večja mesta v sovjetskem bloku, vključno z vzhodnim Berlinom, so bila prednostna naloga pri “sistematičnem uničevanju” zaradi atomskih bombnih napadov. (William Burr, seznam ključnih ciljev za jedrski napad v času hladne vojne ZDA 1200 mest sovjetskega bloka »Od Vzhodne Nemčije do Kitajske«,  Arhiv nacionalne varnosti, Elektronska informativna knjiga št. 538 , december 2015). 
 
Študija zahtev za atomsko orožje [Strategic Air Command] za leto 1959, izdelana junija 1956 in zdaj prvič objavljena pri National Security Archive, zagotavlja najbolj izčrpno in podroben seznam jedrskih tarč in sistemov tarč, ki so bili kadar koli narejeni. Študija SAC vključuje grozljive podrobnosti. Po mnenju avtorjev bi njihove ciljne prednostne naloge in taktike jedrskega bombardiranja izpostavile bližnje civiliste ter “prijazne sile in ljudi” z visokim ravnem smrtonosnih radioaktivnih padavin. Poleg tega so avtorji razvili načrt za “sistematično uničenje” urbano-industrijskih ciljev sovjetskega bloka, ki je posebej in eksplicitno usmerjen na “populacijo” v vseh mestih . 
Zato Zahod ne razume Putina, ki pri denacifikaciji in demilitarizaciji Ukrajine pokusi (kolikor lahko) zavarovat civiliste; za NATO stratege so bili civilisti ena od prednostnih tarč! Pri tem, ne pozabimo, da ima ZDA in EU  (v teoriji) »demokratični politični sistem«, Rusija (v očeh Zahoda) pa »avtoritarni  politični sistem«.
 

 

Viri:

Prof Michel Chossudovsky: Today the Threat of Nuclear War is Real: America’s 1945 Plan: “Wipe the Soviet Union Off the Map”, 204 Atomic Bombs against 66 Major Cities, US Nuclear Attack against USSR Planned During World War II

Prof Michel Chossudovsky: Dangerous Crossroads: America’s Plan to Wage Nuclear War against Non-Nuclear States

Izbor kritičnih člankov na to temo na portalu Globalreasearch

Related posts