Zdi se, da je bilo Isabel Allende, južnoameriški pisateljici svetovnega slovesa, nečakinji čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, biti borka za pravice žensk položeno v zibelko. Bila je feministka, še preden je zares vedela, kaj ta beseda pomeni. Pri treh letih je doživela, da je njeno mater Panchito zapustil mož, ostala je sama s tremi otroki, se preselila nazaj v očetovo hišo in bila po razveljavitvi zakona izobčena iz cerkve. Isabel, ki je bila priča, kako je njena mati izgubila sleherno opolnomočenje, se je že zelo mlada uprla patriarhalni družbeni ureditvi in konvencionalnim normam nasploh. V življenju se je trikrat poročila in nikoli odvrgla puške v koruzo v prizadevanju za žensko enakopravnost in videnost. V šestdesetih letih je soustanovila feministično revijo Paula, v kateri je lahko s pisanjem »svojo jezo pretvorila v dejanja«, in napisala serijo satiričnih kolumn na temo patriarhata z naslovom Civiliziraj svojega troglodita. Kasneje je pričela pisati romane, ki se osredinjajo na teme družine, zgodovine, pregona in so pisani skozi življenjsko perspektivo ženske. Ko je leta 1982 objavila prvenec z naslovom Hiša duhov, je ta postal svetovna uspešnica in Isabel Allende v osemdesetih letih enakovredno postavil ob bok moškim predstavnikom latinskoameriškega magičnega realizma. Prvi so sledile številne druge, med katerimi so v slovenščini izšle Otok pod morjem, Eva Luna, Hči sreče, Ripper in Japonski ljubimec. Njeni romani so prevedeni v več kot štirideset jezikov, je dobitnica mnogih nagrad, med bralstvom je zakrožilo 75 milijonov njenih knjig.
Z rahločutno spisano romanizirano avtobiografijo Paula, ki se poleg globoko osebne zgodbe dotika zelo dramatičnih trenutkov usode sveta in je v tem smislu tudi epohalen roman, Sanje Isabel Allende ponovno postavljamo na zemljevid slovenščine. Paula je najganljivejša, najbolj osebna in najzaupnejša knjiga Isabel Allende, ki jo je znana južnoameriška pisateljica svetovnega formata napisala ob hčerini bolniški postelji. Decembra 1991 je pisateljičina šestindvajsetletna hči Paula hudo zbolela in padla v komo, njena mati pa je zanjo pričela pisati zgodbo o svoji družini z namenom, da ji jo podari, ko se bo Paula prebudila iz globoke nezavesti. Rezultat te odločitve je nenavadno čustven avtoportret, ki odslika občutljivi notranji svet ženske našega časa. Skozi pripoved se pred očmi bralca pojavljajo nenavadni družinski predniki; prisluhnemo čudovitim in grenkim spominom na otroštvo, neverjetnim zgodbam iz mladostnih let in najintimnejšim skrivnostim, o katerih se je v družini le šepetalo …
S Paulo je Allende svoji hčerki in bralcem podarila sijajno spisano romanizirano avtobiografijo, ki s svojim neposrednim povezovanjem magičnega in duhovnega sveta spominja na avtoričino prvo knjigo, Hišo duhov. Paula tke globoko izpovedno in zaupno vez med hčerjo na bolniški postelji in materjo, ki bi storila vse, da bi obletavajoče se cvetove hčerine izgubljene zavesti priklicala nazaj v življenje.
V pripravi je že Isabelino naslednje delo, izjemen roman Dolgi cvetni list morja, ki temelji na resnični zgodbi, zajema desetletja in prečka celine. Epsko širokopotezno razgrinja ljubezensko zgodbo na krovu ladje Winnipeg, ki je pod vodstvom Pabla Nerude v Valparaíso popeljala več kot dva tisoč Špancev, ko so v iskanju svobode pred frankističnim režimom zbežali v novi svet – v deželo, ki jo je veliki pesnik metaforično poimenoval »dolgi cvetni list morja, vina in snega«. Nobelovec Pablo Neruda je rešilno potovanje z ladjo Winnipeg imel za svojo največjo pesnitev, Largo pétalo del mar, mojstrsko napisan zgodovinski roman o upanju, izgnanstvu in pripadnosti, pa prikazuje Isabel Allende na vrhuncu njenih moči.
