Brezplačna dostava nad 35 €

Nelson Mandela našega časa

Nelson Mandela našega časa

29. september 2020 4 min branja

Julian Assange je Nelson Mandela 21. stoletja. Če hočemo razumeti zgodovinskost pravnih in izven-pravnih postopkov zoper njega, se moramo potopiti v jedro mentalitete, ki stoji na čelu pregona zoper Juliana. 

Njegov boj je za boj za vse nas – tokrat ne le proti apartheidu Južnoafriškega in Britanskega, ampak proti tisočletnemu, svetovnemu imperializmu, ki je v zadnjih desetletjih koncentriral nezaslišano moč v rokah vsega nekaj ljudi. Imperializmu, ki navkljub nezaslišanim zločinom še nikdar ni zanje odgovarjal pred človeštvom (izjema so Nurnberški procesi, ki pa so obračunali le z izvajalci doktrine, ne pa njenimi dejanskimi tvorci in podporniki). 

Sodobna različica imperializma je človeštvu skrajno nevaren sovražnik; pripravljen je storiti vse za dosego svojih ciljev in ohranitev  svojega cesarstva:  ločiti pamet od srca, zakonodajo od etike, znanost od razuma, človeka od človeka, kulturo od kulture. Temelji na radikalni odtujitvi od narave, odtujitvi človeka od samega sebe, od lastne (spoznavne in čutne) narave, odtujitvi, osnovani na predpostavki, da je vse – podvrgljivo, izračunljivo, zamenljivo, manipulabilno. Da je denar po meri imperializma mera vseh stvari, z življenjem vred.  

Po 10 letih grobega kršenja človekovih pravic, kršenja mednarodnega prava in posmehovanja Združenim narodom in njihovemu posebnemu odposlancu Nielsu Melzerju, po tem, ko je povsem jasno, da gre za procese v maniri montiranih političnih procesov iz mračnih obdobij, po 10 letni medijski gonji zoper Assangea in Wikileaks, se postavlja nujno vprašanje o tem, katere sile so si tako uspešno podvrgle stebre demokracije z vsemi petimi vejami oblasti? Kdo se igra s človeštvom? Komu je v interesu, da se stvarnost zabriše, prikriva in nadomešča z navidezno resničnostjo, navidezno znanostjo, navideznim življenjem?


  • Pretresljiva izjava Assangeove partnerice Stelle Moris:

 

 

 

 


Pri ideologiji imperializma, ki ga danes okrutno in srdito krši človekove pravice širom sveta, torej pri takoimenovanem “neoliberalizmu” (ki nima najmanjše zveze s svobodo, kar naj bi liberalizem pomenjal) ne gre za fašizem ali za nacizem, temveč za naravnanost, ki je obema omogočila razpon. Naravnanost, ki danes zadobiva vse otipljivejše oblike plutokracije, pred kakršno so svarili veliki pisatelji 20. stoletja, Aldous Huxley, George Orwell, Kurt Vonnegut in številni drugi. Svetovne ureditve, katere predpostavke so povsem zgrešene,  prevara, laž,  korupcija, učinki pa zločini brez vsakih etičnih ali moralnih ali pravnih zavor. 

Tako ni prav nobeno naključje, kar so v tem tednu razkrili dokumenti poimenovani “leak FinCEN files”, namreč, da so največje zahodne banke (Deutche Bank, HBSC, JP Morgan in druge največje svetovne banke) tesno prepletene z najbolj zavržnimi zločinskimi dejavnostmi, kar jih pomni svet, in da na letni ravni operejo kar 2.000 milijard dolarjev za kartele terorizma, preprodaje drog, ljudi in njihovih organov.  

Spomnimo se, kakšno moč premorejo lastniki teh bank, ki svoje strahovito naplenjeno premoženje skrivajo v nedotakljivih davčnih oazah: moč s katero siromašijo prebivalstvo ne le lastnih držav, temveč celotnega planeta. Moč, s katero ljudem jemljejo vse kar imajo, kar so ustvarile generacije. Vsak dan razlastninijo na desettisoče družin in jih poganjajo na cesto in v smrt. 

Vprašajmo se, kako si predstavljajo družbo prihodnosti, razvoj znanosti in tehnologij, razvoj demokracij. Zakaj postaja svet navidezne resničnosti privlačnejši od resničnega sveta. Zakaj postaja transhumanizem privlačnejši od humanizma. 

Danes vemo kje so si ustvarili gnezda: v davčnih oazah. Lastniki, ki so v zadnjih letih načrtno v krog pekla korupcije pritegnili večino bogatih, breme davkov pa prevalili na vse nas, državljane “demokracij”. 

Sebi in svojim bližnjim so zagotovili popolno anonimnost in nedotakljivost: v davčnih oazah namreč vladajo tako imenovani “zaupniki” (trustees), niso dolžni nikomur pod nobenim pogojem izdati za koga delajo in kdo je dejanski lastnik kapitala, ki ga upravljajo. 

V letih pogroma zoper prebivalstvo, posebej še zoper aktiviste in žvižgače in zoper vse tiste države, ki niso pripravljene pokloniti novemu redu, ki temelji anti-etiki in anti-morali, navidezni pravnosti, ni bilo niti ene sankcije zoper ta davčna gnezda. 

Tako še zdaleč ne moremo več izključiti možnosti, da danes ista sila upravlja z bančništvom in s prehrambeno industrijo na eni strani, ter z mediji, socialnimi omrežji in s farmacijo na drugi.

Proti človeštvu, proti tisočerim tisočletnim kulturam, se na skrajno otipljiv način dogaja zarota, a od vseh se pričakuje, da bodo o tem molčali.

Assange je pokazal in dokazal, da je vrsta “teorij zarote” še kako resničnih. 

Vprašajmo se, kakšen bi bil svet danes, če bi bil Asasange na svobodi?

Zato je pomembno, da se zavedamo, da smo danes mi vsi Julian Assange.

Ali pa nas ne bo več. 

 

Rok Zavrtanik

 


Več o pregonu Juliana Assangea:

  • Izjava legendarnega brazilskega predsednika Lule, ki ga je imperializem s prevaro zaprl ter onemogočil nastopil na predsedniških volitvah v Braziliji.

 

Več o knjigi Juliana Assangea
Neavtorizirana avtobiografija (Zbirka Dokumenta. Sanje, 2019)

 

Related posts