Kocbekov Partizanski dnevnik – predstavitev (video)

15. oktober 2022 4 min branja

Objavljeno v: TV Sanje, Knjižne novosti, Novice, Rok Zavrtanik

»Prvo dejanje sleherne človeške morale je jasnovidnost.«

Prva javna predstavitev svetovno izjemno pomembnega dokumenta 2. svetovne vojne: ohranjeni Kocbekovi dnevniški zapisi od leta 1938 do 1945 nam s svojim pričevanjem ne približajo le stvarnega dogajanja v tistem obdobju, pač pa nam skozi njegova premišljanja in uvide pomagajo razumeti tudi vzroke in duha, ki je človeštvo pripeljal v brezumnost in nasilje brez primere v zgodovini. Gre za istega duha, ki v XXI. stoletju ponovno predrzno dviguje glavo – upamo, da zadnjič!
Kocbek na več mestih sluti v naš temni čas.

Nada Vodušek v pogovoru z urednikom Rokom Zavrtanikom. Pogovor je nastal na Festivalu Sanje v Divači, 25. junija 2022.

Urednik je ob izidu zapisal, da gre za »največje in najobsežnejše knjižno delo založbe Sanje doslej. Ob Prešernovih Poezijah pa morda tudi najpomembnejša slovenska knjiga.
Velik privilegij je, da jo imamo Sanje možnost pripeljati med današnje bralce.
Ko bi to knjigo poznali v vsem njenem neverjetnem obsegu in globinah, potem sramotno dogajanje v novejši zgodovini Slovenije preprosto ne bi bilo mogoče. Biti mora del "kurikula" vsakega izobraževanja in vsake akademije, ki si zasluži pridevek »slovensko«.

Ne dvomim, da bo s svojo živostjo in aktualnostjo spremenila veliko – najprvo v odnosu posameznika do samega sebe. Vrnila nas bo nazaj k sebi in k koreninam človečnosti ter prebudila smisel in poslanstvo – resnično dušo slovenstva.

Naj doseže vse generacije bralcev na Slovenskem – dediče žlahtnega iskateljstva in hrabrega upora zoper vesoljno krivičnost in brezsrčnost, ki danes znova tako predrzno dvigujeta glavo široko po svetu.«

Iz opisa knjige:

V Partizanskem dnevniku so prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik.

Za nastanek te knjige so zaslužni slovenski intelektualci: Mihael Glavan, ki je urejanju Kocbekovih dnevnikov posvetil leta potrpežljivega in skrbnega dela; Kocbekov sodobnik Peter Kovačič Peršin, ki je med drugim zaslužen za objavo knjige Osvobodilni spisi, iz katere deloma zajema tudi pričujoča knjiga; Boris Pahor, ki je s svojim delom pomembno podpiral Kocbeka in mu do zadnjega ostal prijatelj; Andrej Inkret, ki je v raziskavo in predstavitev Kocbekove ustvarjalne dediščine vložil ustvarjalne energije, in Janez Gradišnik, ki je uredil Kocbekove predvojne dnevnike. Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin sta Partizanski dnevnik oplemenitila s svojima spremnima besedama. Vsem velja srčna zahvala!

Edvard Kocbek, sodobnik Srečka Kosovela in njegov brat po duhu, v svojem partizanskem dnevniku pričuje najpomembnejšo bitko, ki jo je kdaj bojeval slovenski narod. Ko smo se Slovenci prvič v pisani zgodovini družno zoperstavili trinogu brez primere, smo se s tem obenem – kot ugotavlja Kocbek – prvič v svoji zgodovini družno, jasno in odločno zoperstavili tujemu gospodarju, in obenem vsaki tuji, vnanji, najsi še tako mogočni in arbitrarni avtoriteti.

V rokah imamo zgodovinski in umetniški dokument, ki je po obsegu, globini in dometu svetovni fenomen. Kocbek v njem neustrašno, z neizprosno doslednostjo, iskrenostjo in občutljivostjo izpričuje doživljanje duha, ki se je zoperstavil pošasti despotizma – v dotlej nesluteni podobi – nacifašizma, do zob oborožen z novimi izumi, tehnologijami in orožji se je zdel vsemogočen in nezmagljiv.

Človeštvo je stalo pred »najsilnejšo preizkušnjo človekovega duha«, v kateri »ne more nihče ostati nedolžen, slehernik postaja proti svoji volji vsak dan bolj kriv. Fašizem hoče človeka prizadeti v njegovi notranjosti, kamor doslej nasilnik ni mogel.« »Po fašistični koncepciji je dovoljeno in celo potrebno žrtvovati slehernega, ki se upira pohodu njegove zgodovine. Zato uveljavlja načelo: Namen posvečuje sredstva. Za dosego učinka so dovoljena vsa sredstva, laž, nasilje, smrt. Toda taka sredstva vodijo naravnost v kaos in propad. Sovraštvo zajema vedno več ljudi. Sovraštvo razjeda človeka in razkraja njegovega duha. Taka metoda se nujno končuje v nihilizmu. Ne samo, da bo pokvarila tistega, ki jo uporablja, temveč povzroča vedno več nasprotnikov ter tudi nje sili do vedno ostrejših in krutejših ukrepov. Z brezizjemno nujnostjo se oglašata nepomirljivost in despotizem, z njima pa prihaja brezmejno, popolno nasilje, ki je samo sebi namen.«

Knjiga Partizanski dnevnik: https://www.sanje.si/edvard-kocbek-partizanski-dnevnik.html