Za hip oči zaprimo oči in si predstavljajmo, samo predstavljajmo ...
Dolge ure letenja. Več kot 4600 ur v zraku, v različnih majhnih letalih, sam, med tišinami modrine ali v iskanju majhnih modrih zarez med nevihtnimi gmotami, skozi katere se mora pilot prebiti. Z ultralahkim letalom je že trikrat obkrožil svet. Mnogokrat se je znašel v nemogočih situacijah in odpilotiral skoznje.
Odprimo oči in poglejmo.
VIDEO: Matež Lenarčič, Točka brez vrnitve
Nedavno je pri Sanjah med tišine bralske modrine vzletela izjemna knjiga Matevža Lenarčiča Točka brez vrnitve. Okrog sveta z ultralahkim letalom. Čeprav so Matevžu njegovi podvigi prinesli svetovno prepoznavnost (med drugim tudi naziv najbolj pilot sveta), pa sam ohranja skromnost in ponižnost pred mogočno silo narave. Zaupa svojemu letalu, svojim izkušnjam, občutkom in soljudem. Kot pravi sam, jih je mnogo spoznal na svojih poteh in številni, tudi zgolj naključni znanci, so mu priskočili na pomoč, ko se je znašel v težavah.
Njegovo naravovarstveno delo in prizadevanje je treba razumeti kot svarilo in opozorilo, da smo z nebrzdano rastjo proizvodnje kot civilizacija nevarno zabredli.
Ali smo prišli do točke brez vrnitve? O vsem tem brez olepševanja spregovori v pričujoči knjigi, v kateri nas med drugim popelje tudi skozi lepote zemlje in neba.
Letalec, fotograf, alpinist, biolog in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič je svoja izkustva modrih letalskih prostranstev in sporočilo soljudem strnil tudi v celovečernem dokumentarnem filmu Temni pokrov sveta, ki bo prikazan na 25. Festivalu dokumentarnega filma, ogledali si ga bomo lahko 12. marca ob 18.30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, od 17. marca dalje pa se bo vrtel v kinematografih po Sloveniji.
V sodelovanju z Matevžem Lenarčičem in glasbenim sodelavcem Nimetujem smo ob izidu knjige pripravili video, ki si ga lahko ogledate na sanje.tv.
Z nenavadnim, včasih ekstremnim pogledom na svet nam Matevž v knjigi in filmu sporoča, da bo naš svet kmalu opustošen, če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot.
Med tišinami modrine,
vaše Sanje
"Ker sem prišel na letalsko sceno pri svojih tridesetih letih, nisem imel nobenih želja, načrtov za profesionalno prometno kariero, za letenje z velikimi potniškimi ali manjšimi poslovnimi letali. Uniforme sem vedno sovražil, tudi pilotska ni izjema. Človeka spravi v ozek predal, mu vzame identiteto, kreativnost in ga spremeni v številko, podrejenega pripadnika organizacije, ki jo ta obleka pooseblja. Vojaška, policijska, letalska, gasilska, vse jemljejo svobodo in zahtevajo pripadnost. Službo v uniformi oziroma službo pravil, ki jih moraš spoštovati, takoj ko oblečeš uniformo, bi težko opravljal. Prometno letalstvo ima natančne urnike, v katere je ujeto življenje pilota. Ker je moja glavna valuta čas in ne denar ali ugled, je jasno, da v kabino potniškega letala ne sodim."
"Je osamljen pogled zviška del problema ali rešitve? Matevžev polet okoli sveta je videti osamljen, vendar to ni – na poti srečuje ljudi, ki so mu pripravljeni pomagati v resno nevarnih situacijah in v zapletih, ki so kot iz distopičnega romana o prevladi birokracije. Matevžev potopis, literarna forma, ki je pogosto samoizpovedna, ne spada v ta žanr. Nagovarja probleme vseh – globalne in regionalne podnebne spremembe ter onesnaženje zraka in nazorno pokaže, zakaj moramo radikalno obračunati z neoliberalno paradigmo."
– Dr. Griša Močnik
"Preberite to knjigo! Ne le zato, ker vam bo naslikala nenavadne kraje, za katere niste še nikoli slišali, a ste si jih vedno želeli obiskati. In ne le zato, ker jo boste, v napetem pričakovanju, katere nadloge bodo pilota Matevža napadle v naslednjem poglavju, le težko odložili iz rok, preden pridete na konec njegove poti, temveč predvsem zato, ker vam bodo Matevževa razmišljanja vsaj za nekaj časa pričarala upanje, da je možen tudi svet, v katerem našega ubogega planeta ne bomo požgali, ampak se bomo raje začeli samoomejevati, namesto da bi vse stavili na tehnološke čudeže, ki jih nikoli ne bo."
– Bogdan Biščak
"Nemirni človeški duh ne zamre. Dokaz za to je tudi pričujoča knjiga Matevža Lenarčiča. Morda za nekoga le branje za miren nedeljski popoldan, toda tekoča zgodba skriva tudi nekaj kaveljcev, ki se verjetno ne bodo dotaknili vsakogar, a zagotovo pa tistih, ki se še zavedajo, da je okoli človeškega tudi drugi svet, ki ni vzporeden, ampak del našega - pravzaprav ravno obratno, naš svet je del tega, ki se ga pogosto ne zavedamo dovolj, smo pa od njega skoraj povsem odvisni. Knjigo bom zagotovo vzel večkrat v roke."
– Andrej Velkavrh
