Brezplačna dostava nad 35 €

»Nisi študiral medicine, torej molči!«

»Nisi študiral medicine, torej molči!«

13. november 2021 7 min branja
»Nisi študiral medicine, torej molči!« Ničkolikokrat smo slišali ta »argument«. Ponavljajo ga "mediji", "politiki", znanci, prijatelji, celo naši bližnji, in vsi po vrsti menijo, da s tem izražajo skrb za naše duševno in tudi fizično zdravje.
Ker se ta način argumentacije znova in znova ponavlja in operira, in ker je razumevanje dogajanja po svetu še kako pomembno za prihodnost slehernega od nas, je naša dolžnost, da razkrijemo resnično naravo logike, ki stoji za tovrstnimi pozivi.
 
Naj že takoj na začetku spomnimo, da so natanko isti argument uporabljali vsi totalitarizmi v zgodovini. Od nekdaj.
 
»Ne vtikaj se v stvari, na katere se ne spoznaš.« »Že vedo, kaj delajo.«
 
V času nacifašizma se je s tem argumentom pospravilo z vsemi "nepoklicanimi", "neizobraženimi" in "nestrokovnimi" ljudmi, ki so si drznili dvomiti, denimo, v početje nemške medicine v času nacionalsocializma. Nemška medicina je veljala za nesporno najbolj razvito in napredno na svetu. Klanjali so se ji zdravniki in pacienti vseh držav!
Nikomur še v sanjah ni smelo priti na misel, da se kaj čudnega dogaja v nemški medicini, da je karkoli, najmanjša reč narobe z nemškimi zdravniki in medicino, njeno farmacijo in njenimi cepivi! Častno in lepo je bilo včlaniti se v strano nacionalsocializma: kar 40% vseh nemških zdravnikov se je včlanilo in navdušeno sprejelo načrt evgenike za izboljšanje človeštva z izkoreninjanjem manjvrednih genov ras ter tako ali drugače bolnih ljudi. Navdušeno so evtanizirali stotisoče otrok – oziroma so to z injekcijami po navodilih "ukrepov" počenjale sestre, v prepričanju, da to počno v njihovo dobro. Navdušeno so izvajali grozljive eksperimente: »znanost ve, kaj počne!«
Odgovor za redke dvomljivce v »nemško znanost«, posebej še tiste na vplivnih položajih je bil okrutno jasen: strel v glavo ali taborišče smrti.
In tako so njihovo resnično naravo razkrili šele Nürnberški procesi leta 1947.
Seveda so bili tudi slovenski partizani v vsej igri prepoznani kot neomikana drhal, banditi, ki jih je treba spraviti z obličja sveta.
In čeprav niso »študirali medicine« so si drznili razmišljati, odločati in ravnati v skladu z lastno glavo. Ter se odločno zoperstavili ne le nacizmu, pač pa tudi njeni medicini.
le mislimo si lahko, kakšna bi bila sedanjost in prihodnost, če v sebi ne bi zbrali moči in poguma za odločni NE!
Dvomiti in prihajati do lastnih zaključkov ter se odločati v skladu z lastno glavo torej ni le pravica, temveč predvsem dolžnost. Je etični imperativ sleherne omikane osebe. Je celo temeljna lastnost suverenega mislečega bitja, temelj njegove racionalnosti in njegovega etosa. In ne morem se sprijazniti s tem, da danes slovenski intelektualci ponavljajo isto napako, ki so jo širom zahoda zagrešili mnogi intelektualci v 30-ih in 40ih, žal tudi na Slovenskem.
"Mediji", "politiki", znanci, prijatelji, celo od bližnji nas tudi sprašujejo, zakaj se toliko ukvarjamo s Covidom-19 in zavajamo "javnost"?
Odgovor: s Covidom-19 se ukvarjam zato, ker se Covid-19 toliko ukvarja z mano in z vseh strani skače vame.
Nepovabljenega gosta vsekakor želim poznati. Dobro spoznati. Toliko bolj, ker se v imenu tega nepovabljenega gosta danes izvaja množično ukinjanje temeljnih človekovih pravic, tudi mojih. In se predpostavlja kot samoumevno ne le vtikanje v moj razum (zgoraj smo si pogledali »argument«, s katerim se to počenja), temveč kar direkt v moje telo! Halo? Je kdo na drugi strani?
Vse skupaj temelji na domnevi, kaj domnevi, na trdnem in gorečem prepričanju, da predpostavke, ki jih širijo "strokovnjaki" onkraj dvoma veljajo. Seveda veljajo izključno tisti "strokovnjaki", ki še imajo pravico nastopati in se ogledovati in potrjevati na malih in velikih ekranih. Strokovnjak, ki mu tega statusa ne priznata Reuters, AP, CNN in POPTV, preprosto ni in ne more biti strokovnjak.
In v očeh plejade papagajskih »medijev«, ki krojijo um in zakona nove ere ("The Great Reset"), so ugotovitve tisočev znanstvenikov, med njimi več nobelovcev, ki že več kot leto dni opozarjajo, da predpostavke doktrin zdravljenja, konkretno cinclanja, ne štimajo – niso koristne za nič. Nič ne pomaga, da ti znanstveniki svoje trditve utemeljujejo na pošteni, nepristranski, neizpodbitni matematiki in znanstvenih načelih, z akademskimi članki, z doslednim preizpraševanjem podatkov, s statistikami,  ipd. Ne. Oni ne obstajajo. Ker je veliki šef tako odločil.
"Mediji" in "oblastniki" svojim avdienci, namesto izsledkov znanstvenikov, razkazujejo papir, s katerimi so si »obrisali rit«.

In tako je resničnim znanstvenikom, ki se niso priklonili mamonu velekapitala, skupno predvsem, da nimajo pravice do javne besede.

Imajo pravico, da jim pomagajo fektčekerji, tako, da jih izdatno diskreditirajo z zavidljivim sofizmom, zavajanji in pol-resnicami. To, da je bilo njihovo početje ničkolikorat razkrinkano in njihova "logika" obelodanjena, ne spremeni ničesar. Vztrajajo, vse več jih je, ki množijo nizkotnosti po meri šefovih pričakovanj. V zameno fektčekerji doživljajo razvoj "gazel". Uresničujejo sanje poslovnega uspeha, te ultimativne sanje "razvitega" sveta, ki veruje v "donose".
 
 
 
Posledica? Javna beseda je skorumpirana, lažnjiva, potvorjena, gnila. In, pri moji veri, zakaj le ji verjeti? V čemerkoli?
Lažnjivec je lažnjivec in ostane lažnjivec, dokler se ne pokesa za svoje grehe. Ker tega od globalističnih voditeljev še dolgo ni pričakovati, je naša dolžnost, da nemudoma ugasnemo vsa sredstva (množičnega in nemnožičnega obveščanja) prek katerih nam imajo kaj sporočiti. Za vedno ugasnimo POP TV, Reuters, CNN in čredico ostalih. Ugasnimo radije in televizije, izključimo Google in Youtube.
V sebi poiščimo sile in moči, ki so se jih naši predniki zavedali, in ki so jim omogočale, da so preživeli stotisočletja. In vprašajmo se, zakaj je globalistom toliko do tega, da zmaličijo, zvaljajo in zbrišejo naše zavedanje, naše sanje, našo iskrenost, naš spomin, naše zaupanje in zmožnost (nepokorjene in neodvisne) ljubezni.
Njihova naloga je več kot očitno do konca izpeljati pandemijo psihoze, v kateri "nevidni sovražnik" (ki ga do današnjega dne ob vsej tehnologiji niso niti primerno znanstveno izolirali) zaseda osrednje in vodilno mesto.
Osebno sem po stotinah člankih in predavanjih znanstvenikov, ki so ohranili spoštovanje do razuma in srca, prišel do spoznanja, da slavni virus ni nič drugega, kakor oblast, ki hoče na vsak način zavladati Zemlji. Parazitstvo je že dolgo, predolgo temeljno načelo sodobnega gospostva in pripravljeno je narediti vse (vse!), da si status neokrnjenega parazitstva zagotovi na veke vekov.
Da mu to lahko uspe, mora organizirati največji lov na čarovnice v pisani zgodovini. V katerem bodo ljudje sebi in drug drugemu potencialni smrtni sovražnik, v katerem bodo celo bližnjiki obsojali in ovajali sebe in svojega bližnjega. Jezusovo načelo Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe je zamenjalo načelo Boj se samega sebe in svojega bližnjega kakor svojega morilca.
Zato mora zmešati glavo pripadnikom tisočerih kultur, jim vzeti zmožnost suverenega mišljenja, spoznanja, čutenja, zavedanja, spomina, odločanja.

 

Da bi ta ljudstva imela svojo znanost? Se vam je zmešalo? Fajzer, blek rok in vangard – točneje, njihovi (anonimni!) "lastniki" vedo vse, kar mora živ človek vedet! Če je le pri pravi in ne simpatizira z njuejdž aktivakserji, ki svet ženejo v temo nevednosti, vsesplošne groze in neizogibne smrti!
 
 
 
Zaenkrat kaže, da jim gre delo dobro od rok, pri tem pa je odločilno, da so jim v izdatno pomoč potrošniške, lene, oportune, razvajene, licemerne – po merilih despostva "visoko izobražene" ter "akademske"– dušice intelektualcev. Pred nami se razpira žalostni špalir "stroke", "znanstvenikov", "kolumnistov", "novinarjev". Ko gradimo novo življenje in nov, svoboden svet, je pomembno, da si bomo ta špalir dobro zapomnili. Kajti prihodnost je v preprostosti, ki so se ji ti "intelektualci" žal odtujili in ji obrnili hrbet (in je zdaj ne vidijo več.). Nikdar in za nobeno ceno ne smemo po njihove poti. Poti, ki ni le pot izdajstva svoje lastne (in tudi zunanje narave), pač pa je brezpotje v smeri pogube.  Predrzno zahtevajo od nas, da smo "solidarni" in za njimi stopamo pot izgube in pogube, v brezdanji prepad parazitske civilizacije.
Prihodnost je v preprostih ljudeh, ki ohranili omiko uma in srca.
Ne pozabimo: »Objemaj življenje in vse kar živi, kakor svojega edinega otroka, svoje edino dete.«
Prihodnost je tu in zdaj.