Pod širno Mlečno cesto, v podnebju, ki ~ z besedami drage Colette ~ daje zavetje vročini, ob neutrudnem muziciranju škržatov, sredi hrepenenj po daljavah, ki se merijo v morskih miljah in vetrovnih buforih, med sinjimi in sončnimi trenutki ... se iz oceanske pene afroditsko rojevajo sanjajoče knjige, svetle od poletja.
Z roko v roki sta v svet stopili knjižni sestri dvojčici, z grško mitologijo inspirirani Kirka in Ahilova pesem ~ pomenita mnogo več kakor prikladen poletni založniški trend, ki naj začara in prevzame, čeprav se ob branju zgodi tudi to. Uredniško sta izbrani med številnimi možnostmi, objavljeni z ljubeznijo do mitološke esence antične Grčije, njenega starosvetnega sija, da osvežita vsako celico bralskega bitja kakor ligo nero, požirek hladne vode pod vročim soncem ~ sijočim Faetonovim vozom, bi rekli stari Grki. Knjižni dvojčici sta izšli v prevodu Polone Glavan.
Ahilova pesem nas bliskovito prestavi v čas Grčije za časa herojev. Mladi princ Patroklos, še ves zelen, je izgnan v kraljestvo Ftija, kjer živi v senci kralja Peleja in njegovega zlatega sina Ahila. Ahil, Aristos Achaion, je vse, kar Patroklos ni: močan, lep, otrok boginje. A mladeniča povežejo nepredvidljive niti usode … Odjekne vest o ugrabitvi lepe Helene iz Šparte, heroji Grčije so pozvani na vojno proti Troji. Ahila obljuba veličastne usode zapelje, da se pridruži silovitemu obleganju. Razpet med ljubeznijo do svojega prijatelja in strahom zanj Patroklos sledi Ahilu v vojno, ne da bi se zavedal, da bo kruta usoda oba preizkusila kot še nikoli prej in zahtevala strašno žrtvovanje. Prvenec izpod peresa avtorice Kirke je osupljiv literarni dosežek, v bliskajoč se roman pregnetena snov Homerjeve Iliade, ki vrvi od napetih podvigov ter v velikem slogu razgrinja zgodbo o bogovih, kraljih, nesmrtni slavi in človeškem srcu.
V hiši Heliosa, boga sonca in najmogočnejšega iz rodu Titanov, se rodi hči. A Kirka je nenavaden otrok. Obdarjena ni niti z božansko močjo očeta niti z materino pogubno očarljivostjo. Ko se v želji, da bi našla prijatelje, približa svetu smrtnikov, odkrije, da ji je dana njena lastna, čisto posebna moč – moč čarovništva, s katero lahko nasprotnike spreminja v pošasti in se enakovredno kosa s samimi vladarji Olimpa ... Izpod peresa Madeline Miller, avtorice mednarodne uspešnice Ahilova pesem, prihaja vrhunski roman, ki po navdihu Homerjeve Odiseje pripoveduje zgodbo o mitološki čarovnici, ki mora zato, da bi zaščitila tisto, kar ji je najdražje, mora uporabiti vso svojo moč in se odločiti, ali je njeno mesto pri bogovih na Olimpu, kjer se je rodila, ali pri smrtnikih na zemlji, kjer je ljubila. S panteonom nepozabnih literarnih značajev, hipnotičnim jezikom in neustavljivo privlačnostjo zgodbene linije, po lepoti primerljive z grškimi meandri, iz romana Kirka sije neustavljivo privlačna umetnost pripovedovanja zgodbe: o družinskem rivalstvu, spletkah v božanskih palačah, ljubezni in izgubi in, ne nazadnje, praznovanju neukrotljive moči ženske v svetu, ki mu vladajo moški.
"Zgodnje vrtnice Sylvie Plath s svojim trnjem prebodejo kopreno ustaljenih pričakovanj in dišijo enako sladko kot poznejše, če ne še bolj." (Veronika Šoster, Radio Ars)
Letošnje poletje se obeta že tretji ponatis zgodnje poezije kultne ameriške pesnice Sylvie Plath, ki je izšla v pesniški zbirki Ljubezenska pesem norega dekleta v prevodu Andreje Udovč. Zdi se, da je prav sposobnost evokacije mitsko-arhetipskega, filtriranega skozi osebno življenjsko izkušnjo, tisto, zaradi česar ima glas Sylvie Plath tudi petdeset let po tragični smrti še vedno moč, da vznemirja in pretrese, na svoj nezamenljivi način vzvalovi bralčevo notranjo pokrajino. Knjiga je na voljo v dveh lepih različicah. Stil prve je vezava v rdeče platno, lepenka v peščeni barvi in tisk v glos rdeči, posebna darilna edicija pa vsebuje še ročno izdelano skrinjico za knjigo ter kazalo s posvetilom.
Piranesijevo domovanje ni običajna zgradba: njene sobane so neskončne, hodniki se raztezajo v nedogled, stene hiše pa so obložene z nepreštevnimi kipi, med katerimi niti eden ni enak drugemu. V labirintu dvoran je zaprt ocean; valovi bučijo po stopniščih, v trenutku nepozornosti preplavijo prostrane sobane in zalijejo nepozornega obiskovalca. A Piranesi se ne boji; razume plimovanje morja, kot razume vzorec samega labirinta. Živi le zato, da bi z raziskavo prišel do dna svojemu nenavadnemu, čudesnemu domovanju. Knjiga, skozi katere valuje fantazijsko mojstrstvo Susanne Clarke, odgrne pogled na osupljiv nov svet, poln presenetljivih podob in nadrealistične lepote, v primežu neizprosnega srda vode, meglic oblakov in nepredvidljivega plimovanja, ki varuje skrivnost Piranesijevega domovanja. Čisti bralski užitek v prevodu Alenke Ropret.
Prava izbira za poletne popotnice in popotnike je Malik, najljubši roman izpod lastnega peresa Alme Maksimiljane Karlin. Bila je prepričana, da bo ravno z njim požela velik mednarodni ugled, pomenil ji je mistično doživljanje Peruja. Eksotično prizorišče, razburljivo dogajanje in avtoričina poanta, da ljubezen ni ukalupljanje, so vozovnice za nepozabno potovanje v pozabljene mitološke svetove ~ svetove, ki se jih komajda še spominjamo, a jih naša podzavest, spodbujena z branjem, lahko v hipu naplavi na plano ...
(Opravičilo založnika: Pri tiskanju je žal prišlo do serijske napake pri skoraj polovici naklade ~ besedilo na strani 168 je zabrisano. Tiste, ki ste knjigo že kupili, preverite stran 168 in če je na njej omenjena napaka, nam to sporočite na info@sanje.si in knjigo vam bomo zamenjali.)
Božidar je strašansko grd, če ne kar nagravžen, a nadvse zvedav in pameten dečko, Trandavilja je njegov totalni negativ: deklica nadzemske lepote, a tako zamaknjena in umaknjena v svoj svet, da jo imajo ljudje za neumno kot noč. On – ornitolog, ona – manekenka. In tu je še z bršljanom zarasla graščina, nenavadna babica, ki si za v posteljo vsako noč nadene bleščeč nakit, da ne bi zaradi nerabe ugasnil, sošolci, ki se posmehujejo zasanjani duši – in nad vsem nedosežno kraljestvo ptic, ki so ribe neba. Kaj bo storila prebujena ljubezen? V Smrdokavri, hibridnem pravljičnem romanu za odrasle, prasketajoče pero Amélie Nothomb prižiga iskre bistroumne socialne satire in očarljive pravljice, ki šepeta, da je vse tisto, kar ljubimo, za nas tudi lepo in pametno. Prevod Daša Helena Kobe.
"Ta knjiga je tako veličastna, da ni nič presenetljivega, da neprekinjeno izhaja od leta 1899 ... ta knjiga ima literarno vrednost, je razmišljujoče in lepo napisana in navdihnjena z doživetji." – Nautical Magazine
Poletja ni brez jadrnic, teh glavnih junakinj morskih valov ... Spray je protagonistka knjige Sam z jadrnico okoli sveta, ene največjih klasik pomorskih pripovedi vseh časov. Kdor si upa odpreti to pripoved o drznih dejanjih, naleti potopis o pionirskem junaštvu kapitana Slocuma, ki so ga nekateri zaradi pustolovskega življenja z naravo, da o ostro popoprani duhovitosti niti ne govorimo, imenovali morski Thoreau ... Sončno knjižno priporočilo vsem poletnim gusarjem in gusarkam.
Za veliki finale sta tu še dva odlična romana slovenskih avtorjev.
Agencija s pretvezo fotoseanse pošlje fotografa navezat stik s skrivnostno Enio, eno redkih, ki naj bi imela natančne podatke o skrivnostni, komaj dostopni, a rajski gorski planini. V ozadju se namreč med agencijo, lokalnimi trentarsko-bohinjskimi veljaki in drugimi akterji trguje z dovoljenji za pozidavo osrčja Alpskega narodnega parka in bije boj za gradnjo počitniške vasice, ki bi udenarila planinsko idilo, kot se izkaže pozneje, pa gredo resnični interesi še mnogo dlje. Pred kuliso zelo otipljive zunanje stvarnosti se večina dogajanja odvije v protagonistu samem, v zametku njegove intimne prenove ob silovito doživeti ljubezni. Topologija zlatoroga prinaša intrigantno psihološko zgoodbo o samoodkrivanju in iskanju resnične ljubezni s primesmi kriminalke, predvsem pa je to roman, ki tematizira iskrenost naših namer. [videonapovednik]
Nenavadni prvenec Jadrana Maja Vanatinajski rokopis je vse prej kot tipičen slovenski roman. Bralca popelje na fantastično popotovanje od konca sveta, do začetka neke nove stvarnosti, ki se pred očmi prvoosebnega pripovedovalca nepredvidljivo sestavlja iz ruševin preteklosti. Vrstijo se dežele in mesta, ki imajo še vedno stara imena, čeprav jih neka nepojasnjena sila nenehno prestavlja na nove koordinate. V duhu eshatološkega nadrealizma in v družbi sanjskih prikazni je glavni junak prepuščen nezavednim tokovom, ki ga na poti brez voznega reda nezaustavljivo vodijo proti cilju, ki je morda samo utvara.
Vanatinajski rokopis je pustolovščina za neustrašne raziskovalce mističnih brezpotij in bralce, ki za svoja potovanja ne potrebujejo trdnih tal. [videonapovednik]
