Šerbedžija je tudi sam bežal pred vojnimi grozotami v nekdanji Jugoslaviji in bil razpet med več mest, od Los Angelesa, Londona, Zagreba, Reke, Beograda in Ljubljane. Kakšen se mu zdi odnos Evrope in Združenih držav do beguncev?

"Sramujem se, sramujem se ... sramujem se kot človek, kot umetnik ... sramujem se zaradi vlog, ki sem jih v življenju iskreno odigral in verjel v resnico in pravičnost. Sramujem se zaradi življenja, ki sem ga živel in ga želel pravilno živeti ... sramujem se, da sem priča tej nesreči, ko prihajajo nemočni ljudje ... to so ljudje kot mi ... To se lahko zgodi vsem nam. To so ljudje, ki imajo neka znanja ... so profesorji, doktorji ... oni bežijo od groze ... bežijo od ameriških in ruskih raket v svojih državah, kjer jih razdvajajo različne politike ... mene je sram, ker sem priča temu. Želim povedati, da sem len. V redu je ... to, kar govorim, to, kar delam ... ampak ni akcije. Akcija mora biti v tem smislu, da se žrtvuješ, da nekaj storiš, vsaj najmanjšo gesto. Vsi to spremljamo in navijamo, da se bo zgodba beguncev dobra končala, vendar je to premalo."

"Ta Ines je zares postala kultna pesem generacije. Napisana je zaradi čudovite Arsenove poezije in zaradi moje interpretacije, zaradi moje vloge, ker je pesem pripadala meni kot človeku, ki je bil v tem obdobju v Jugoslaviji priljubljen mlad igralec v filmih, v gledališču ... Ljudje so radi gledali dva prijatelja na sceni ... Arsena in mene. To je bila njihova želja , midva sva odražala polno in dostojanstveno življenje ter to, da obstajata prijateljstvo in vera v prijateljstvo."

Na vprašanje, ali je v življenju srečal "svojo Ines", je povedal, da je bila to Arsenova Ines.

"Skozi njo, tako kot jo jaz interpretiram, so vse moje Ines ... To so vse mlade in starejše ženske, ki so nocoj poslušale koncert, to je moj kontakt in odnos z vsemi ženam."

 Kultna pesem Ne daj se, Ines - Rade Šerbedžija in Arsen Dedić:

Preberite celoten članek in poslušajte intervju na straneh radia Koper.