Bivamo v jezikih, selimo se iz enega jezika v drugega kot ptice selivke v želji, da bi svet bolje razumeli in ga zbližali med sabo. Bosanščina, urdujščina, angleščina, turščina – to je samo nekaj jezikovnih obal, mimo katerih je v preteklem mesecu plula barka Sanje.
A kar nas giblje v resnici, ni jezik. Jezik je le eden od možnih načinov sporazumevanja, kod za način posredovanja življenjske biti. Kar nas resnično utemeljuje, osmišlja in navdihuje, presega jezik. Govorica je vselej živa. Vsako bitje, ne samo človeško, pa tudi nebitje ima svojo, sebi lastno. Sanjsko, metafizično, edinstveno. Moderni »Meta univerzum« jih nikdar ne doume, še manj pa jih more nadomestiti. Toliko jih je na svetu, da jim do dna pridemo – nikdar.
Tu je, denimo, govorica raka samotarja, bitja, ki v svojem življenju kar nekajkrat zamenja bivališče – glede na to, ali mu je hiška prevelika ali premajna, hkrati pa z drugimi raki samotarji uprizarja pravi pravcati casa swap, ko pride čas za to. Od tu ime knjižne zbirke Rak samotar, s katero želimo obuditi pozabljena, neprevedena ali neobjavljena krajša besedila, ki so pomembna za današnji čas. Kot Rak samotar tudi besedila v svojem življenju menjajo bivališča, da bi živela v novih razmerah in prostorih.
Pravkar navdušuje nova knjiga iz te zbirke, Varljive postelje/Deceitful Beds. Četvorček provokativnih, briljantnih kratkih zgodb prihaja izpod peresa Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta, stebrov moderne urdujske proze. Ob izidu knjige smo v pogovoru Rak samotar: Prevajanje v izvirnik prisluhnili miselnemu toku Ane Jelnikar, ki je snovalka in urednica zbirke. Z njo se je pogovarjala Andreja Udovč, pogovor v borovem gozdičku je v svetlobi indijanskega poletja posnela Sanje TV. Najlepše vabljeni k poslušanju!
Junakinja našega časa je govorica, ki mora seči onstran omejujočih logaritmov. Svetovno odmevno delo Mattisa Desmeta Psihologija totalitarizma (zbirka Dokumenta), ki nam pomaga razumeti, kje smo in zakaj smo kot civilizacija zabredli tako globoko, obenem pa nam odstira rešitve, je znotraj establišmenta očitno nezaželena, facebookovi algoritmi vztrajno zavračajo oglaševanje, avtor Desmet, sicer profesor klinične psihologije na univerzi v Gentu in avtor številnih znanstvenih člankov, pa je z njo črtan iz univerzitetnih virov literature. Odličnemu pogovoru z Mattiasom Desmetom lahko prisluhnete v oddaji Kulturnice na Valu 202, ki jo je pripravil Gorazd Rečnik.
Z roko v roki z njo gre knjiga Premagovanje kovid teme: kako sta dva zdravnika uspešno ozdravila 7.000 bolnikov, ki sta jo na podlagi svojih zdravniških uspehov napisala dr. George Fareed, diplomant s Harvarda in cenjen profesor, ter dr. Brian Tyson, izkušen in zavzet zdravnik. Spoštovana zdravnika pripovedujeta zgodbo o prelomnih medicinskih dosežkih v premagovanju covid-19; podajata obširno znanstveno-statistično študijo o učinkovitosti in uspešnosti zdravljenja, s katerim sta ohranila življenje mnogih. Njuna odkritja in neizpodbitni dosežki radikalno postavljajo pod vprašaj dogme, ki jih kot nedotakljive in Svete varuje, neguje in z njimi kot z zasebno lastnino operira korpokracija. Njuno delo je naravnost senzacionalno, namesto da bi za svoja odkritja prejela najvišja priznanja, ju establišment v spregi s korporacijami stigmatizira in izobčuje iz javnih prostorov. Sramotno in prostaško! Knjiga Premagovanje kovid teme je obvezno čtivo za vse, ki želimo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznimi, vključno pred pandemijo nečloveške domišljavosti in brezumja.
Ene najlepših in najsubtilnejših govoric je govorica rastlinskega sveta. V knjigi, Otok pogrešanih dreves, ki jo turška pisateljice Elif Shafak posveča "drevesom, ki smo jih pustili za sabo", prisluhnemo govorici fige. Figa kot prvoosebna pripovedovalka "opazuje zapletenost in dinamičnost sveta okrog sebe, razlaga svoja stanja in občutja ter razkriva ljudem tisto, česar sami ne opazijo". V oddaji Sobotno branje na Radiu Prvem o romaneskni uspešnici prevajalka Maja Ropret in novinarka Magda Tušar.
Govorica planetov, govorica Zemlje ... in govorica letnih časov. Iz romaneskega kvarteta Ali Smih (Orwellova nagrajenka) boste poleg Zime vsak čas lahko brali tudi Pomlad in Jesen. Ta pretresljivi in še in aktualen cikel se bo zaključil s Poletjem, ki izide prihodnje poletje.
Prozornost jezkovnih govoric – zanimivo, da v nekaterih jezikih pojmi iz pomenskega polja financ sovpadajo s pojmi, vezani na čustveni svet, medtem ko drugi jeziki za takšna poimenovanja poznajo svoje besede. Primer sovpadanja iz angleščine: trust, bonds! Letošnji pulitzerjev nagrajenec Trust Hernana Diaza doživlja sijajne odzive tudi v slovenščini, toplo vam priporočamo v branje!
Govorica novorojenih: pred meseci je izšla težko pričakovana prenovljena in razširjena edicija svetovne uspešnice Modrost rojevanja, ki sodi med najbolj zaželene priročnike za pare, ki pričakujejo otroka. Porodni vodnik je življenjsko delo najbolj znane svetovne babice Ine May Gaskin. Najnovejši izid smo pospremili s posnetkom, v katerem knjigo predstavi urednica in prevajalka knjige Zalka Drglin. Toplo vabljeni k ogledu!
Edinstvena govorica pravljic. Izšli sta čudoviti poetični slikanici Starka in Vesel sem, da si srečna. Obe je ilustrirala odlična iranska umetnica, prijateljica Nahid Kazemi. Bisera otroške literature, namenjena otrokom vseh starosti.
V zbirki Otroci Slave je nedavno izšel pretresljivi, črno-duhoviti Nikamor, od nikoder Bekima Sejranovića. Roman je prejemnik nagrade Miša Selimovića in izhaja v prevodu Dijane Matković.
Tik pred izidom je Trojica za kartal – Sarajevski Marlboro remastered, ki ga je prevedla Sovretova nagrajenka Aleksandra Rekar in v katerem se Miljenko Jergović vrača na ulice Sarajeva med vojno, gre za nekakšen poetični rekviem za Sarajevo, vendar to ni rekviem, v katerem se poslavljamo od »mrtvega mesta«, saj je Sarajevo še kako živo.
Prisrčen pozdrav in navdihujoče branje vam želimo,
vaše Sanje
|
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
