Upamo, da ste navkljub izredno napornim časom odprti za iskrivo domišljijo ter srčno znanje!
Pri Sanjah namreč pripravljamo niz knjig, ki nam vračajo pravico svobodno vedeti, čutiti, misliti in sanjati.
Med njimi je te dni ozračje zaiskrilo najnovejše delo dr. Andraža Terška, Boj za ustavnost in zakonitost.
Knjiga najuglednejšega in najbolj priljubljenega slovenskega ustavnika je izšla v zbirki Dokumenta in sodi med nujna družbenokritična
»Branje Ustave in njeno uresničevanje morata biti govorica Srca in ljubeče prizanesljiva pot k Drugemu, vez Človeka s Človekom, zadeva Svobode, Dostojanstva in Človečnosti, okvir Demokratične Skupnosti.«
Andraž govori govorico, ki je zapisana v srce slovenske kulture in njene ustave. Njegov zapis je pogosto krik – vendar nadvse utemeljeno, saj ustavo danes preziraje teptajo, ponižujejo in ubijajo. Njegova misel je odločen poziv k prisebnosti, budnosti ter k samoobrambi.
Zasluži najgloblje spoštovanje domoljubov. Od kod mu vztrajnost in potrpežljivost, da premore natančno branje in analizo govorice horror mundi, sprenevedave latovščine, ki se skriva za strokovnjaštvom prostaške jezikavščine neoliberalizma?
Kako je mogoče, da so mediji (z redkimi častnimi izjemami) skrb za ustavnost in zakonitost zapostavili in odrinili?
Kako je mogoče, da se danes povsem ignorantsko krši temeljne zakone človekovih pravic?
Kako je mogoče, da se danes naš stoletni boj za ustavnost, zakonitost in suverenost obravnava ne le kot nekaj nezaželenega, temveč celo nezakonitega, nesprejemljivega, protidružbenega in celo protiustavnega?
Andraž stoji v obrambo vseh, ki sanjamo, de oblast in z njo čast spet k nam nazaj se vrneta!
Preberite si daljnosežne, pronicljive uvodne strani v knjigo ter sijajni nagovor zdravnice, dr. med. Sabine Senčar.
Spremno besedo z naslovom Nič ni resnično, vse je dovoljeno izpod peresa urednika Roka Zavrtanika si lahko preberete tukaj.
O knjigi Boj za ustavnost in zakonitost so zapisali ...
"Moja varna skala na samotni poti je profesor dr. Andraž Teršek. Njegova etika, čut za pravičnost, ki izvira iz enakosti med ljudmi, mi v vsakem trenutku pomeni zavetje. Ni samo moj korak varen v zavetju stabilne skale. Profesor Teršek se z javnim delom in držo razdaja vsem, nesebično, brez pričakovanja nagrad. /../
... nova knjiga, ki stičišča prava in medicine strokovno korektno postavi v ravnovesje in z njim sooči oblast. Kultno branje v izrednih družbenih razmerah in neizbrisljiv spomin nanje."
– Sabina Senčar, dr. med.
"... korporacije želijo vladati onkraj vsake jurisdikcije, onkraj vsakega prava, razen tistega, ki ga snujejo same. Države, skupaj s svojimi ustavami, vladami in parlamenti, postajajo opombe pod črto v bilancah velekapitala. /../ Protiustavni in nezakoniti ukrepi se vsi po vrsti sklicujejo na »znanost«, ta pa se je izkazala za sijajno deklo, sanjsko sodelavko poslednjega zatočišča kapitalizma: religije strahu."
– Rok Zavrtanik, urednik in pisec spremne besede
"(...) Revščina je protiustavna je edina misel v zadnjih treh desetletjih, vredna globalnega citata. Kajti bistvo citata je, da odseva duha svoje dobe, da je duhovit v svoji semantiki in da preživi test časa. In Terškova misel je vse to.
– Marko Radmilovič, novinar, RTV Slovenija
"Andraž Teršek, brez dvoma najbolj glasen, jasen, artikuliran in družbeno angažiran (sorazmerno) mladi slovenski intelektualec je skozi vso svojo dosedanjo »javno« kariero dajal slutiti, da za strokovnim jezikom skriva tudi močan literarni potencial. Teršek je neizprosen, tako do sebe kot do okolice. Njegovo pisanje, ki se na prvo žogo morda zdi hektično, je v resnici boleče strukturirano čutenje nepovratnosti, v kateri se je znašla naša država. Nepovratnosti, ki jo avtor ves čas spremlja iz neposredne bližine in ji (do)pusti, da mu pride do živega, saj je po njegovih besedah, tako kot maksimalna intimna izpoved, to del njegove družbene vloge. Naloge."
– Boštjan Videmšek, novinar in publicist
"Pišite. Razpihujte meglo. Misliti in nato delovati. Iz tega še naprej tkujte himno. Glasno."
– Gregor Zalokar, policist
Odlomek iz knjige
– Pišete mi o “navodilih – ukazih” inšpektorjem, naj ljudi kaznujejo, strogo, za vsako, še tako banalno malenkost. Cilj: prisila v cepljenje.
– Pišete mi o izjavah odločevalcev, da so za vse, kar je slabo in za vse, kar slabega sledi, krivi tisti, ki se še niso cepili in se še ne bodo. Četudi so zdravi. In da ogrožajo cepljene. Tega ne razumete, tako mi pišete. Tudi jaz tega ne razumem.
– Pišete mi, da si ne upate tvegati, ker vas niso prepričali, da tveganja ni. In da se bojite zlasti za svoje bližnje in starše, ki so starostniki. Tudi jaz.
– Pišete mi, da so ljudje vsak dan tako ali drugače oškodovani in maltretirani, četudi niso ničesar zakrivili po veljavnem pravu: odločbe ustavnega sodišča, sodne odločbe, zakoni in podzakonski predpisi. Vem, da je res.
– Sprašujete me, zakaj pravna stroka in sodna veja oblasti to dovoli. Ne vem.
– Sprašujete me, kaj je še funkcija parlamentarne opozicije. Ne vem.
– Pišete mi, da ne razumete molka pravne stroke. Tudi jaz ne.
– Pišete mi, da ne razumete ničesar in nikogar več.
– Želite si podobno ali enako, kot si želim sam: sposobno in človečno dnevno politiko, odgovorne odločevalce in zavezanost vseh 24/7 k RESNICI, v funkciji zdravja vseh in blagostanja slehernika, občega dobra. Brez mačkov v žakljih in fig v žepih. V funkciji zdravja, ki je ENO SAMO, CELOSTNO, GLAVA, PSIHA IN TELO.«
Vabljeni, da knjigo prelistate na spletni strani založbe Sanje.
