Brezplačna dostava nad 35 €

Sveže iz tiska: svetovna klasika Mary Shelley Zadnji človek in magična Pot na jug Michala Ajvaza.

Sveže iz tiska: svetovna klasika Mary Shelley Zadnji človek in magična Pot na jug Michala Ajvaza.

07. april 2024 7 min branja

Drage bralke, dragi bralci, 

nobena knjiga ni samoumevna in izid vsake je sreča, razlog za praznovanje. Pravkar sta iz tiska prispela dva težko pričakovana romana: svetovna klasika Zadnji človek, ki jo je napisala Mary Wollstonecraft Shelley, avtorica Frankensteina (v prevodu Branka Gradišnika); in Pot na jug Michala Ajvaza, pisatelja, ki velja za najpomembnejše češkega magičnega realizma (v prevodu Anjuše Belehar). Oba romana izhajata v vrhunskih prevodih in odpirata pot v nesluteno bralsko doživetje. Ne spreglejte!

V torek, 9. aprila, se odločno postavljamo v bran javnemu zdravstvu. Ob izidu knjige dr. Dušana Kebra Solidarnost ali pohlep ob 17. uri pripravljamo dogodek v Jakopičevi dvorani ZZZS na Miklošičevi 24 v Ljubljani. Dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, je neumoren borcec za javno zdravstvo. Poleg avtorja bodo pri okrogli mizi sodelovali Boris Vezjak, Tanja Lesničar Pučko in Janez Markeš. Smo v dramatičnih zgodovinskih trenutkih, ko se odloča o tem, ali smo pravna država, ki spoštuje ustavno določilo, ki pravi, da je Slovenija socialna država, ali pa bomo še naprej dopuščali protiustavno prevladovanje zasebnega nad javnim. Prisrčno vabljeni!

April bo poln  dogodkov, ki jih ne gre zamuditi. Med njimi je seveda obisk Mattiasa Desmeta, avtorja mednarodne uspešnice Psihologija totalitarizma. 13. aprila ob 17. 30 bo Desmet predaval v Celjskem domu v Celju,  14. aprila ob 17.30 pa v Ljubljani v Kinu Šiška. Na obeh predavanjih bomo zagotovili simultano tolmačenje. Zagotovite si svojo vstopnico v Kinu Šiška ali v Celjskem domu

Toplo vabljeni k soustvarjanju Noči knjige 2024Najavite svoj dogodek! Letošnja Noč knjige sanja svobodo. Plamenica za navdih je misel Srečka Kosovela, katerega 120-letnico rojstva praznujemo: »Kakor hoče drevo iz tal k nebu, tako hoče človek iz utesnjenih oblik v svobodo. In nič ne pomaga, ko pride čas, bodo te oblike pale pred živo gibljivo močjo človeka.« 

Vse najlepše,
vaše Sanje

V BRAN JAVNEMU ZDRAVSTVU: OB IZIDU KNJIGE DR. DUŠANA KEBRA SOLIDARNOST ALI POHLEP

Zbirka kolumn Solidarnost in pohlep, ki jih je dr. Keber objavljal v Dnevniku med leti 2005 in 2023, opisuje, kako je spreminjanje družbenih vrednot spremenilo samoumevno in od državljanov večinsko podprto zahtevo po zdravstvu, ki je dostopno za vse in ga državljani financirajo solidarno po svojih zmožnostih, v dolgotrajno borbo z nastajajočimi neoliberalnimi centri finančne, gospodarske in politične moči.

Dušan Keber (1947) je zdravnik, ki je s svojim strokovnim, pedagoškim in znanstvenim delom močno zaznamoval slovensko zdravstvo, obenem pa je s svojimi javnimi razmišljanji in dejanji posegal in še vedno posega zunaj meja svoje stroke. Je intelektualec, o katerih je sam povedal naslednje: »Angažirani intelektualec javno razpravlja o pojavih v družbi z namenom, da bi vplival na njeno spreminjanje. Teh lastnosti ne gre enačiti s pametjo. Če pamet predstavimo kot sposobnost okoliščinam primernega delovanja, bi lahko rekli, da so intelektualci sprti s pametjo oziroma da ni pametno biti intelektualec.«

Keber je s poglobljenimi in polemičnimi zapisi in dejanji večkrat razburkal javnost in veliko prispeval k reformam medicinskega študija, raziskovalnega dela in zdravstvene dejavnosti, pa tudi k procesom slovenskega osamosvajanja in oblikovanju vizij nove države. Po zaključku mandata na položaju ministra za zdravje (2000-2004) nastopa v javnosti kot aktivist v iniciativah civilne družbe, pa tudi kot pisec razprav in kolumn ter mnenjski voditelj, ki je v državi na prehodu med dvema družbenima redoma med prvimi prepoznal razraščanje laissez-faire liberalizma na račun socialne države. Javnost ga pozna kot začetnika prizadevanj za ohranitev javnega zdravstva, ki jih je sprožil pred dvajsetimi leti s pobudo za ukinitev doplačil za javne zdravstvene storitve in s tem krivičnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zbirka kolumn Solidarnost in pohlep, ki jih je objavljal v Dnevniku med leti 2005 in 2023, opisuje, kako je spreminjanje družbenih vrednot spremenilo samoumevno in od državljanov večinsko podprto zahtevo po zdravstvu, ki je dostopno za vse in ga državljani financirajo solidarno po svojih zmožnostih, v dolgotrajno borbo z nastajajočimi neoliberalnimi centri finančne, gospodarske in politične moči.


O KNJIGI SO ZAPISALI:

»Ta knjiga je najprej čudovit spomenik javnega zdravstvenega sistema, bisera, ki se ga je, biblično rečeno, nekdo namenil vreči v blato svinjam. Potem je časovni zapis poteka procesa plazeče se privatizacije, ki identificira tudi storilce. Končno je avtorjev preludij moderni zahodni civilizaciji, ki na solidarnosti stoji ali pade. Izjemna knjiga.« – Janez Markeš

»Obvezno čtivo – še posebej za politične odločevalce, saj razgrinja vso paleto napačnih odločitev, zablod in goljufij, s katerimi se je v zadnjih desetletjih soočalo slovensko zdravstvo. Če se iz Kebrovih zapisov ne bomo ničesar naučili, bomo čez nekaj let lahko imeli le žalosten spomin na nekaj, kar smo nekoč imeli, a nismo znali ceniti in ohraniti.« – Renata Salecl

»Keber je kot slovenski Sofokles: predsednik vlade si na koncu prereže žile, ko spozna, da je imel spisan politični program, kako ohraniti javno zdravstvo in socialno državo, pa ga ni prebral. Doživite katarzo, rešujte svoja življenja, berite to knjigo!« – Boris Vezjak

»Res je hudič, če ima človek izjemno obsežno znanje in izpiljen jezik, kot to velja za Dušana Kebra. V tem primeru  se celo propad slovenskega zdravstva bere z veseljem.« – Tanja Lesničar Pučko

SVEŽE IZ TISKA

Michal Ajvaz

Pot na jug

Prevedla Anjuša Belehar

Pot na jug je potop v veliko modrino pripovedovanja, odprava v drobovje zgodbe, na konec Evrope in do mej pripovedovanja. Michal Ajvaz, največje ime češkega magičnega realizma, stke veličastno predivo zgodb in motivov, ki uresničuje idejo brezmejnega romana in romana kot prostora brez mej. Roman pot, ki ga je treba brati – in doživeti.

Mary Wollstonecraft Shelley
Zadnji človek

Prevedel Branko Gradišnik

Piše se 21. stoletje. Po Evropi kosi skrivnostna pandemija, ki se hitro širi po vsem svetu. Zdi se, da jo je povzročil človek s svojim sebičnim načinom življenja. In zdi se, da jo bo preživel en sam človek ...  Futuristična zgodba o tragični ljubezni in postopnem izginjanju človeške rase je najpomembnejši roman Mary Shelley po Frankensteinu., vanjo je avtorica vpisala svarilo za prihodnost, osmišljujoči orientir človeški rasi. Svetovna klasika.

KNJIGA MESECA

Mattias Desmet 

Psihologija totalitarizma
Prevedel Vid S. Žigon

Totalitarizem ni zgodovinsko naključje. V končni analizi je logična posledica mehanicističnega mišljenja in blodnega prepričanja o vsemogočnosti človeške racionalnosti. Kot tak totalitarizem značilno opredeljuje razsvetljensko tradicijo. Temo so resda že obravnavali številni avtorji, vendar nikoli doslej še ni bila tema psihološke analize. Ta knjiga prepričljivo zapolnjuje to vrzel.

TV SANJE PREDSTAVLJA
Bere Nada Vodušek, za kamero Rebeka Bratož Gornik

Petek, 5. april

Annet Schaap, Deklice, Piškotki, 2. del
Ko sta Janka in Metka menjali za hrano čisto vse, kar sta imeli, sta se odpravili iskat očeta. Nista vedeli, kje je njegova pisarna. Tavali sta po mestu in za sabo puščali koščke piškotov. A ko je polaganje piškotov prevzela Janka, jih je, saj veste, pojedla.

Nedelja, 7. april

Mary Wollstonecraft Shelly, Zadnji človek
Prvo povabilo k branju
Mary Wollstonecraft Shelley je širšemu bralstvu znana kot avtorica Frankensteina. Leta 1826 je objavila apokaliptični distopični roman z naslovom Zadnji človek. Roman se prične z odkritjem preroškega rokopisa, ki ga je leta 2100 napisal zadnji preživeli iz apokalipse. Po Evropi namreč kosi skrivnostna pandemija, ki se hitro širi po vsem svetu. Zdi se, da jo je povzročil človek s svojim sebičnim načinom življenja. In zdi se, da jo bo preživel en sam človek ...

 

Torek, 9. april

Mattias Desmet, Psihologija totalitarizma
Odlomek iz poglavja Znanost in ideologijaKako se je del znanosti obrnil v nasprotje prvotne znanstvene prakse. Od svobodomiselnosti k veri; znanost je zanje postala ideologija. Znanstveni diskurz je postal glavno orodje oportunizma in laži, prevare, manipulacije in moči in tako izgubil svojo vrlino govorjenja resnice.  

MATTIAS DESMET: GOVOR RESNICE IN IZSTOP IZ MNOŽIČNE HIPNOZE
Vabilo na predavanji Govor resnice Mattiasa Desmeta ob knjigi Psihologija totalitarizma