Brezplačna dostava nad 35 €

Svobodna Palestina: serija dogodkov ob obletnici nakbe

Svobodna Palestina: serija dogodkov ob obletnici nakbe

26. april 2024 10 min branja
Objavljeno v: Novice

SVOBODNA PALESTINA

Serija dogodkov ob obletnici nakbe

Ljubljana, 13.–18. maj 2024

AGRFT UL / Fakulteta za arhitekturo UL / Filozofska fakulteta UL / Knjigarna Sanje / Slovenski center PEN / Slovenska kinoteka / ŠKUC / Vodnikova domačija Center

 

Svobodna Palestina kot ideja, cilj ali politična stvarnost še nikoli ni bila tako daleč od resničnosti, kot je danes. In prav zato ni bilo še nikoli pomembneje govoriti o svobodi, dostojanstvu in pravičnosti za vse ljudi. Kaj pomeni pravica do samoodločbe in kaj pomeni biti svoboden, da lahko vsi, kot posamezniki in kot člani družb, živimo, soodločamo in sooblikujemo življenja. Ob obletnici nakbe Vodnikova domačija in Gibanje za pravice Palestincev skupaj s partnerji pripravljamo serijo dogodkov, s katerimi v središče postavljamo glas Palestine. Od ponedeljka do sobote se bo v različnih prostorih po Ljubljani odvilo 10 dogodkov.

 

PROGRAM

 

PONEDELJEK, 13. 5.

17.00 / Fakulteta za arhitekturo UL / Otvoritev razstave s predavanjem in pogovorom

Predavanje Palestinska arhitektura: od svetovne dediščine do urbicida in fotografska razstava Od gradu do zidu: pogled na arhitekturo v Palestini

Predavatelj Antoine Raffoul, palestinski arhitekt, ki živi v Italiji, bo na predavanju z naslovom Palestinska arhitektura: od svetovne dediščine do urbicida predstavil človeško zmožnost uničevanja urbanega okolja in orisal možnosti rekonstrukcije izgubljenega. Predavanju bo sledil pogovor z gostom, ki ga bo v angleščini vodil dr. Miloš Kosec. S predavanjem se bo otvorila trodelna fotografska razstava, ki prikazuje arhitekturo izbrisa (primer vasi Lifta), arhitekturo okupacije in arhitekturo ohranjanja (projekt Riwaq).

Razstavo je v okviru Kulturne ambasade Palestine 2016 pripravilo Gibanje za pravice Palestincev. Postavitev in pogovor pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo.

 

19.00 / ŠKUC / Pogovor ob izidu revije Borec

Ideja svobode v Palestini: nekoč, danes, jutri

S sogovorniki bomo odgovarjali na vprašanja: Kaj je v preteklosti pomenila solidarnost s Palestinkami in Palestinci in kako se je kazala tudi jugoslovanska ter znotraj te slovenska politična podpora palestinskemu boju za svobodo, samoodločbo in pravičnost? Kaj danes določa naše razumevanje razmer v Palestini in Izraelu ter zakaj se redko govori o sionistični ideologiji judovske nadvlade na območju historične Palestine? Kaj pomeni svoboda za Palestinke in Palestince, kako popraviti krivico ter kakšna naj bo svobodna družba, za katero si je vredno prizadevati? Z Wafo Kanaan, farmacevtko in humanitarno delavko iz Gaze, ki z družino živi v Ljubljani, Borisom Vasevom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva Multimedijskega centra RTV SLO, in Žigo Semoličem, mladim raziskovalcem in asistentom na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se bo pogovarjala novinarka Kristina Božič.

Dogodek pripravlja založba Sophia, revija Borec v sodelovanju z galerijo ŠKUC.

 

TOREK, 14. 5.

18.00 / Filozofska fakulteta UL, predavalnica 15 / Predavanje ob razstavi

Predavanje o Nebi Rubin in fotografska razstava Tu ostanemo

Sociolog Salim Tamari bo v predavanju predstavil Nebi Rubin, ki je bil do leta 1948 osrednje versko slavje obalne Palestine in Sirije ter eden osrednjih mavasimov (»obdobij«) ljudskega romanja v Palestino. Z ustanovitvijo države Izrael je bila vas Rubin porušena in izbrisana z zemljevida. Razstava v avli Filozofske fakultete Tu ostanemo prek fotografij, ki prikazujejo življenje v Palestini pred nakbo (ki v arabskem jeziku pomeni »katastrofo«) leta 1948 in po njej, odpira prostor za palestinsko zgodbo ter prikazuje spremembe, ki so se v tem času zgodile Palestincem.

Razstavo je v okviru Kulturne ambasade Palestine 2012 pripravilo Gibanje za pravice Palestincev, njeno postavitev in predavanje pripravljamo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL.

20.00 / Slovenska kinoteka / Projekcija filma in uvodno predavanje

Vrnitev v Hajfo (r. Kasim Hawal, 1982)

Hawalova priredba novele Gasana Kanafanija Vrnitev v Hajfo je redko viden biser. Kanafanijeva temeljna alegorična zgodba pripoveduje o Safiji in Saidu, ki ju streljanje in topniški ogenj med izgonom aprila 1948 prisilita, da svojega petmesečnega sina Kalduna pustita v Hajfi. Zaradi vojne leta 1967 in izraelske okupacije Zahodnega brega in Gaze lahko par po dvajsetih letih spet potuje v Hajfo. Tam izvesta, da sta Kalduna, ki mu je zdaj ime Dov, posvojila judovska imigranta, ki sta prispela leta 1948, njun zdaj dvajsetletni sin pa se je nedavno pridružil izraelski vojski. Zgodba in film, ki ostaja zvest Kanafanijevemu slogu in nameri, se ukvarjata z nemogočimi vprašanji: Kdo je prava mama? Kdo je pravi oče? Kaj je domovina in čigava je? In končno, kako se je mogoče vrniti v Hajfo? Pred projekcijo bo Maja Lamberger Khatib predstavila novelo Vrnitev v Hajfo Gasana Kanafanija, Petra Meterc pa bo pripravila kratek uvod v film.

Dogodek pripravljamo v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

 

SREDA, 15. 5.

18.00 / Vodnikova domačija Center / Pogovor

Suad Amiry, pisateljica in arhitektka

Suad Amiry je vedno trdila, da živi tri življenja: kot arhitektka, politična in družbena aktivistka ter pisateljica. V zadnjem najbolj uživa. V pogovoru z gostjo se bomo podali na vsa tri področja njenega delovanja in spregovorili o skupnem imenovalcu: Palestini. Pogovarjali se bomo o njenem literarnem delu ter centru za ohranjanje arhitekture Riwaq, ki ga je Suad Amiry ustanovila leta 1991, ter tudi o njenih izkušnjah članstva v mirovni delegaciji v Washingtonu med letoma 1991 in 1993. Z avtorico se bo v angleščini pogovarjala Nada Pretnar.

18.00 / AGRFT UL / Projekcija filma in pogovor

Ibrahim: Usoda neznana (r. Lina Al Abed, 2019)

V dokumentarnem filmu Ibrahim: Usoda neznana režiserka Lina Al Abed raziskuje zgodbo svojega očeta Ibrahima, ki je nekega dne leta 1987, ko je bila Al Abed stara šest let, odšel od doma in se ni nikoli več vrnil. Ibrahim Al Abed je bil tajni agent revolucionarnega sveta, t. i. Abu Nidalove organizacije, palestinske militantne frakcije, ki je nasprotovala prizadevanjem Palestinskega osvobodilnega gibanja (PLO) za miroljubnejšo rešitev konflikta z Izraelom. Kot je zapisala režiserka, film s povezovanjem krajev, obrazov in misli, ki so oblikovale svet njenega očeta, izrisuje podobo pogrešanega moškega. Po projekciji bo pogovor s sociologom doc. dr. Primožem Šterbencem in novinarjem Borisom Vasevom izraelsko-palestinski konflikt in njegove medijske reprezentacije postavil v daljšo zgodovinsko perspektivo. Pogovor bo moderirala doc. dr. Polona Petek.

Dogodek pripravlja AGRFT UL v sklopu projekta KINOFILM s finančno pomočjo Sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje.

 

ČETRTEK, 16. 5.

17.00 / Knjigarna Sanje / Pogovor

Semena palestinskih sanj: 99 avtoportretov mladih Palestink in Palestincev

Pred šestimi leti sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt SEMENA PALESTINSKE PRIHODNOSTI. Projekt, v katerem sta kot slovenska partnerja sodelovala Društvo HUMANITAS in Zavod PROJA, je naslavljal mlade Zahodnega brega Palestine, jih spraševal o željah za življenje in o tem, kaj jim pomeni Palestina. S pomočjo uporabe samo-portretne fotografije in kratkih intervjujev je projekt dal glas mladim ljudem, še posebej njihovim doživetjem in izražanjem osebne in kolektivne identitete. Ko mladi ljudje govorijo o lastnih življenjih, hkrati govorijo o Palestini. Ko opisujejo svoj dom, opisujejo tudi svojo domovino. V njihovih zgodbah Palestina ni nekaj abstraktnega, ampak je nekaj, kar doživljajo in izkušajo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da je nemogoče ločiti osebne sanje od želja in upov za prihodnost Palestine. Z Bojanom Brecljem se bo pogovarjala Nada Vodušek.

Dogodek pripravlja založba Sanje.

19.00 / Društvo slovenskih pisateljev / Pogovor

Nakba se dogaja vsak dan

Pogovor ob obletnici nakbe v Slovenskem centru PEN bo raziskoval zgodovinske vzroke za genocid v Gazi in skušal natančneje predstaviti resnično dogajanje, ki očem javnosti ostaja prikrito. Kako je mogoče, da tako imenovani demokratični zahod ni zmogel preprečiti humanitarne katastrofe in da nekatere vodilne države politiko izraelskega režima podpirajo? Je vzpostavitev dveh držav, Palestine in Izraela, ki bosta sobivali v miru, sploh možna? Kako lahko k temu pripomore Slovenija? V pogovoru bodo sodelovali Wafa Kanaan, Mohamed Abdul Munem, Andraž Rožman, Nada Pretnar in Boštjan Videmšek.

Dogodek pripravlja Slovenski center PEN.

 

PETEK, 17. 5.

18.00 Vodnikova domačija Center / Pogovor

Mohamed Abdul Munem, pesnik in pisatelj

Gostili bomo palestinsko-sirijskega pesnika in pisatelja Mohameda Abdula Munema, ki zadnja leta živi v Sloveniji. Zanimalo nas bo njegovo literarno ustvarjanje – v Sloveniji je že izdal pesniško zbirko, čakamo pa na njegov avtobiografski roman –, pogovarjali se bomo tudi o njegovih palestinskih koreninah, begunski izkušnji njegove palestinske družine v Siriji in o tem, kako sam razume palestinsko izkušnjo v povezavi s kulturo in literaturo.

Dogodek pripravljata ekipi Festivala angažiranega pisanja Itn. in Inštituta 8. marec.

 

SOBOTA, 18. 5.

19.00 / Vodnikova domačija Center / Predstava

Med dvema zidovoma

Predstava se ukvarja z intimnimi izkušnjami Palestink in Palestincev, ki so od ustanovitve države Izrael, torej desetletja, podvrženi sistematičnemu kršenju temeljnih pravic. Raziskuje razpoke med družbeno resničnostjo življenja palestinskega prebivalstva in dojemanjem te resničnosti na »Zahodu«. Opira se na medijske reprezentacije in jih sooča s patologijami, ki so se v času okupacije razvile v palestinski družbi. Predstava je nastala po motivih knjige palestinske pesnice in dramatičarke Dalie Taha z naslovom Keffiyeh Made in China.

Dogodek pripravlja KUD Transformator.

 

RAZSTAVI

Od 13. do 18. 5. / Fakulteta za arhitekturo UL

Od gradu do zidu: pogled na arhitekturo v Palestini

Razstava prikazuje raznolike poglede na arhitekturo v Palestini. Del fotografij se nanaša na arhitekturo izbrisa. Ob nastanku države Izrael leta 1948 je novonastala država poskušala izbrisati sledi avtohtonega prebivalstva s sistematičnim rušenjem vasi, kar je pomenilo tudi uničenje tradicionalne arhitekture. Drugi sklop fotografij ponazarja arhitekturo okupacije, ki se pojavi leta 1967, ko Izrael vojaško zasede Zahodni breg, Gazo in Golansko planoto. Ta arhitektura se materializira v obliki nadzornih točk in stolpov, vojaških postojank, nezakonitih naselbin, po letu 2000 pa tudi v obliki apartheidskega zidu. V prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja se pojavi tudi arhitektura ohranjanja, katere namen je oživiti tradicionalne palestinske zgradbe, ki se nahajajo tako na podeželju kot v mestnih središčih.

Razstavo je v okviru Kulturne ambasade Palestine 2016 pripravilo Gibanje za pravice Palestincev.

Od 13. do 18. 5. / Filozofska fakulteta UL

Tu ostanemo: Fotografska razstava podob Palestine pred letom 1948 in danes

Razstava prek fotografij, ki prikazujejo življenje v Palestini pred nakbo (ki v arabskem jeziku pomeni »katastrofo«) leta 1948 in po njej, odpira prostor za palestinsko zgodbo in prikazuje spremembe, ki so se Palestincem in Palestinkam v tem času zgodile. To ni celosten in analitičen zgodovinski prikaz kot tudi ne natančen oris dogajanja danes. Razstava tvori mozaik preteklih in sodobnih podob, ki dajejo vtis in širijo naše razumevanje ter obzorje. Njihov namen je podati vzvod, da raziskujemo dalje, da stremimo k temu, da bi bolje videli in razumeli.

V torek, 14. 5., ob 11.00 vabljeni na voden ogled razstave in pogovor z avtorji nekaterih razstavljenih fotografij, med njimi s fotografinjo Meto Krese ter fotografoma Matejem Povšetom in Maticem Zormanom.

Razstavo je v okviru Kulturne ambasade Palestine 2012 pripravilo Gibanje za pravice Palestincev.

 

REVIJA LITERATURA

V majski številki revije Literatura smo pripravili izbor sodobne palestinske poezije, ki tako ali drugače reflektira trenutno dogajanje. V izbor so vključeni Noor Hindi, Remi Kanazi, Basman Aldiravi, Olivia Elias, Gasan Zaktan, Fady Joudah, Mohamed Abdul Munem, Mosab Abu Toha, Naomi Shihab Nye in Rifat Alarir. Pesmi so prevedle Katja Zakrajšek, Veronika Dintinjana, Zarja Vršič in Kristina Božič.

Izbor in prevod je omogočila pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.

 

KNJIGARNA PALESTINA V BESEDAH

V času serije dogodkov Svobodna Palestina bo na Vodnikovi domačiji Center obratovala začasna knjigarna z naborom palestinske literature. Na voljo bo okoli 40 naslovov s področja družboslovja in leposlovja.

 

Kolofon:

Pobuda, organizacija, produkcija: Vodnikova domačija Center / Zavod Divja misel, zanj Tina Popovič

Soorganizacija: Gibanje za pravice Palestincev, zanj Nada Pretnar

Programski odbor: Sašo Puljarević, Nada Pretnar, Kristina Božič, Gaja Naja Rojec

Organizacija: Sašo Puljarević, Gaja Naja Rojec

Programski partnerji: AGRFT, Fakulteta za arhitekturo UL, Filozofska fakulteta UL, Založba Sanje, KUD Transformator, LUD Literatura, Slovenski center PEN, Slovenska kinoteka, Založba Sophia in revija Borec, ŠKUC, Festival angažiranega pisanja Itn., Inštitut 8. marec, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta Literature.

Časopis uredil: Sašo Puljarević

Ilustracija: Samira Kentrić

Grafično oblikovanje: Alja Herlah

Stiki z javnostmi: Maja Rotter

Program Vodnikove domačije sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.

www.divjamisel.org

 

Remi Kanazi: Solidarnost

(prev. Veronika Dintinjana)

I.

lahko govorite

vedno govorite

kaj potem če zamenjate

staroselske zloge

z zahodnjaško govorico

politika na papirju

toda nikoli v praksi

očiščeni domači jeziki

na premičnih govornicah postavljenih

na ukradeni zemlji

 

ne bi se več smehljali

pridržali vrat vam vzeli plašča

šli na kolena in slavili

tega lažnega zlata

 

neokusni

nerazumni

nikoli dovolj beli

narativi napisani s tujo roko

slabo in brez

našega dovoljenja

 

ne iščem tebe

akademski odrešenik

aktivist solidarnosti ki vse ve

vzvišen antisionist

ničesar ti ne dolgujem za introspekcijo

nobenih odličij ne boš dobil ko kričiš

svoje lastno ime na vse grlo

 

palestinske ženske so desetletja delale v taboriščih

tkale blago dokler jim niso krvaveli prsti

gledale kako umirajo njihovi otroci

ko so gradile temelje za vrnitev

 

njihova imena niso bila nikoli omenjena

njihovih obrazov ni na posterjih niso slavljene kot junakinje

gradile so učilnice ker so njihova srca

tako hotela spomin tega ni mogel izbrisati