Brezplačna dostava nad 35 €

Teslovo orožje s snopom delcev

Teslovo orožje s snopom delcev

10. november 2023 8 min branja

Izšla je vroče pričakovana knjiga Tesla: Čarodej v vojni. Knjiga dr. Marca J. Seiferja, ki v svetovni javnosti velja za enega najpomembnejših in najverodostojnejših raziskovalcev Teslovega življenja in dela, prinaša vznemirljivo potovanje v življenje in dosežke skrivnostnega genija Nikole Tesle. Presenetljiva biografija nas s podatki iz do nedavnega tajnih arhivov popelje skozi neverjetne dosežke, osebne boje in hude bitke, ki jih je Tesla bojeval pri svojem prizadevanju za razvoj tehnologije in spreminjanje sveta.

Teslova briljantnost in domišljija sta bili brezmejni: od prelomnega dela na področju izmeničnega toka, brezžičnega prenosa energije, daljinskega vodenja robotov, orožja s snopom delcev … Ko je premikal meje znanosti, se je zapletel v vojno idej, patentov in boja za oblast z giganti svojega časa – Thomasom Edisonom, J. P. Morganom, Guglielmom Marconijem, Westinghousom.

Tesla: Čarodej v vojni razkriva mnoga nepoznana dejstva o Teslovih zmagah in stiskah. Raziskuje njegovo prizadevanje za boljšo prihodnost, boj s finančnimi težavami in družbenimi pritiski ter neomajno odločenost pri uresničevanju vizij za dobrobit človeštva.

V sozvezdju s knjigo Marca J. Seiferja so intrigantna avtobiografija izpod peresa Nikole Tesle samega Moji izumi / My Inventionsodlično eruditsko delo slovenskega teslologa Mirana Perhavca Tesla: Potovanja (obe sta izšli pri Sanjah) in nedavno objavljena knjiga Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. s sijajno spremno študijo Tiborja Hrsa Pandurja (založba Litera). Toplo priporočamo v branje!

 

 

WESTERN UNION TELEGRAM:

1. marec 1941

Za: Sava Kasanović

Potrebnih bo devet postaj: štiri za Srbijo, tri za Hrvaško in dve za Slovenijo, vsaka pa potrebuje 200 KV, s čimer lahko brani našo ljubo domovino pred napadi vseh vrst.

Nikola Tesla

Leta 1940, na samem začetku druge svetovne vojne, je filmski igralec in kasnejši predsednik ZDA Ronald Reagan igral v filmu, ki je izkoristil veliko zanimanje javnosti za tajno orožje, zlasti za Teslov tako imenovani žarek smrti.

UMOR V ZRAKU!

1940: Pomemben film

Z Ronaldom Reaganom v glavni vlogi

To je najbolj grozljivo orožje, kar so jih kdaj izumili!

Projektor žarkov smrti!

[Žarek smrti] ne poskrbi zgolj za nepremagljivost Združenih držav, temveč obeta postati najmočnejše gibalo svetovnega miru vseh časov. Pridružite se Ronaldu Reaganu, Operativcu 207, ki se za zaščito svoje neverjetne skrivnosti zoperstavi 20.000 nevidnim sovražnikom! …

»Zdi se, da je vohunska mreža zasnovala eno najmočnejših orožij vseh časov,« navaja Ronald Reagan kot tajni agent Brass Bancroft, in dodaja: »… in je, mimogrede, izključna last strica Sama!«

Najbolj vznemirljiva pripoved o tajni službi!

– Umor v zraku! 1940

To upodabljanje Tesle kot izmišljenega blazneža se je v resnici pričelo leto dni pred filmom z Ronaldom Reaganom, saj so prvi Supermanov strip iz leta 1939 dve leti pozneje pretvorili v desetminutno risanko z naslovom Superman ujame poblaznelega znanstvenika. V prvi risanki, ki je nastala na vrhuncu druge svetovne vojne, zlobni nori znanstvenik s svojim laserskim žarkom, poimenovanim »elektrotanazija«, ne ogroža le sodobnega mesta Metropolis visoko na vrhu hriba, ampak, preden priskoči na pomoč Superman, zruši most, podoben mostu Golden Gate, pri čemer ubije nekaj voznikov, ujame Lois Lane in pričenja z rušenjem mogočnega nebotičnika.

JANUAR 1943

Bil je vrhunec druge svetovne vojne. Nemci so v nasprotju s pogodbo napadli Vichyjsko Francijo. Kot povračilni ukrep se je bližal dan D, ameriške čete so prodirale proti Nemčiji, Berlin in večji del Nemčije so zavezniki nemoteno bombardirali, na vzhodni fronti je bila v polnem razmahu bitka za Stalingrad. Nemčija je že izpopolnila svoje smrtonosne rakete V-2 in se bližala proizvodnji reaktivnih letal, igralec Ronald Reagan je Ameriko v filmih varoval s svojim smrtonosnim žarkom, v Illinoisu, na univerzi v Čikagu, pod tribunami univerzitetnega štadiona Stagg Field, pa je ekipa pod vodstvom Enrica Fermija sprožila prvo jedrsko verižno reakcijo. Predsednik Roosevelt je razmišljal o dveh različnih vrstah super-orožja: o jedrski bombi, ki jo je predlagal Albert Einstein, in o smrtonosnem žarku, ki ga je predlagal Nikola Tesla. Če bi prisluhnil samo Tesli, predsednik ne bi nikoli razmišljal o bombi, saj Tesla ni verjel v Einsteinove teorije. To bi bila verjetno izumiteljeva največja teoretična napaka. Glede lastnosti brezžičnih sporočil na dolge razdalje je Tesla dejal:

Ta … upogib žarka … ni toliko posledica refrakcije in odboja [od ionosfere], temveč od lastnosti plinskega medija in nekaterih posebnosti, ki jih bom razložil v prihodnje … [Vendar] … do upogiba navzdol pride vedno, ne glede na dolžino valovanja … toliko bolj izrazitega, kolikor večji je planet…. Lahko bi sklepali, da namigujem na ukrivljenost prostora, ki naj bi obstajala … ob prisotnosti velikih teles … v skladu s teorijo relativnosti, vendar to ne bi moglo biti bolj v nasprotju z mojim razmišljanjem … S tem se namreč ne strinjam.

Čeprav se je Tesla glede Einsteina motil, saj je popolnoma napačno razumel potencial atomske bombe, se v tem odlomku skriva namigovanje na eno največjih Teslovih skrivnosti, njegovo tako imenovano dinamično teorijo gravitacije. Tesla je ukrivljen prostor nadomestil s poljem sil, ki obdaja zvezde in planete, in domneval, da ta pojasnjuje širjenje elektromagnetnih površinskih valov, ki se upogibajo okoli velikih teles. To je daljnosežna zamisel, ki se neposredno navezuje na delec, ki ga danes imenujemo »božji delec«, delec, ki daje snôvi maso. To idejo bomo raziskali v zadnjem poglavju te knjige.

Teslov dosje pri FBI je vseboval tudi strogo zaupno Trumpovo poročilo, uradni dokument, ki ga je kmalu po Teslovi smrti januarja 1943 pripravil profesor fizike na MIT, John G. Trump. Po nalogu Vannevarja Busha, vodje Nacionalnega odbora za obrambne raziskave (NDRC), in njegovih odposlancev Irvina Stewarta in predsednika MIT Karla Comptona, je dobil Trump nalogo preučiti Teslove zapiske in ugotoviti, ali vsebujejo informacije, za katere je treba preprečiti, da bi prišle v roke tujih vlad. Trump, sicer stric prihodnjega predsednika ZDA, je bil tesen sodelavec Roberta van de Graaffa, izumitelja slavnega Van de Graaffovega generatorja, ki je ravno tako delal na MIT, in Comptonovega brata, nobelovca Arthurja Comptona, ki je v New Yorku po telefonu izrazil sožalje ob Teslovi smrti. Medtem ko je Trumpova specialnost vključevala zmožnost zagotovitve milijona voltov za rentgenske naprave bolnišnic, je Arthur Compton informacije, pridobljene s temi raziskavami, uporabil za strogo tajno sodelovanje pri projektu Manhattan.

Trump, strokovnjak za gradnjo visokonapetostnih pospeševalnikov delcev, je bil odlična izbira za preučevanje Teslovih dokumentov. Trump je v svojem poročilu, ki mu je posvetil le podaljšan konec tedna, ugotovil, da je bilo zadnjih petnajst let Teslovega življenja »predvsem spekulativne, filozofske in nekoliko promocijske narave«, zaradi česar njegovi dokumenti niso nakazovali raziskovalnih smeri, ki bi jih vojska lahko nadaljevala.10

To nikakor ni bilo skladno z mnenjem prebivalcev Srbije, ki so pričakovali, da se bo ostareli čarodej vrnil v domovino in jih zaščitil pred nacistično invazijo, se spominja Mike Markovitch, profesor ekonomije z univerze v New Yorku, ki je pobegnil iz od vojne opustošene Jugoslavije in emigriral v Ameriko. Na enem od mojih predavanj mi je Markovitch povedal, da so nacisti in njihovi kolaboranti na Hrvaškem umorili devetdeset tisoč Srbov. »Videl sem trupla, ki so plavala po reki,« je povedal.

»Kako ste preživeli?« sem ga vprašal.

»Po čisti sreči,« je rekel.

WESTERN UNION TELEGRAM:

od Nikole Tesle za Savo Kosanovića

New York, N.Y.

4. marec 1941

Čeprav sem v besedah šibak, še vedno nisem razložil … kaj bi bilo potrebno za to, da bi povečali število postaj na dvanajst: osem na Hrvaškem, vse enake konstrukcije kot v Wardenclyffu in visoke le 20 metrov, s kupolo premera pet metrov. Postaje bi za poganjanje mehanskih delov koristile dizelsko gorivo – za popolnoma varno pretvorbo energije v enosmerni električni tok z močjo šestdeset milijard voltov bi uporabili moje zračne turbine, parni pogon, električni pogon ali kakšno drugo možnost. Zdaj čakam, da guverner Subašić izbere eno od postaj na gori Lovčen. Svetlobe ne bo. Električna energija prenaša delce skozi prostor s hitrostjo 118.837.370.000 centimetrov na sekundo … torej 394.579-tino hitrosti svetlobe … Delci so lahko večji od premera vodikovega atoma s kovinami iz različnih materialov in se pošiljajo na poljubne razdalje [z] dobrimi vojaškimi rezultati ter privedejo do miru … Pri mojih poskusih z dejanskimi 20 milijoni voltov so elektroni prenašali 40-krat več elektrike kot običajno in prodrli dva metra globoko ter v trenutku povzročili strašansko škodo. Moram končati, [da] ti bom lahko pozneje podal novo sliko.

Prisrčne pozdrave, tvoj zvesti stric,
Nikola

Tesla v tridesetih letih prejšnjega stoletja ni skrival, da je izumil orožje s snopom delcev, saj je več časopisnim novinarjem razkril številne podrobnosti naprave. Vendar so njegove napovedi pritegnile pozornost FBI, različnih članov vojaške obveščevalne službe in posameznikov, povezanih z Belo hišo, šele ko je leta 1940 na svoje orožje opozoril Williama Laurencea iz časopisa New York Times. Ko se je bližala druga svetovna vojna in je Roosevelt začel resno preučevati možnost izdelave atomske bombe, so tudi številni znanstveniki, povezani s projektom Manhattan, izvedeli za podrobnosti Teslovega skrivnega orožja. Med njimi so bili James Conant, kemik in predsednik univerze Harvard; Richard Tolman, fizik, teoretični kozmolog in sodelavec Alberta Einsteina, ki je domneval, da so začetki vesolja oscilacijske narave; Frank Jewett, prvi predsednik Bell Labs; Leo Crowley, vodja OAP, ki se je kmalu po Teslovi smrti pridružil Rooseveltovemu kabinetu; in Vannevar Bush, prvi upravitelj projekta Manhattan in vodja OSRD, ki je bil tako kot Crowley neposredno povezan s predsednikom.