Drage bralke in bralci,

četudi ne mine teden, ko pri nas ne izide nova knjiga, in ne mine dan, ko Sanje TV ni obogatena z novim prispevkom, se nam ob vsem, kar se godi po svetu, zatikajo besede v grlu. 

Zakaj? Odgovor je vse prej kot enostaven. Je boleč – in naš je tukaj. 

V petek, 6. septembra, se bo ob 19. uri v Švicariji v Ljubljani zgodil literarni večer z enim osrednjih avtorjev založbe Sanje in letošnjim glavnim nagrajencem Vilenice 2024 Miljenkom Jergovićem. Pogovor z naslovom Širokopotezno portretiranje človeških usod bo povezovala Đurđa Strsoglavec. Avtorjeve knjige bodo na voljo s popustom na licu mesta. Člani Knjižne družine Sanje pa si jih lahko po znižanih cenah lahko privoščite že zdaj!  

V zadnjih tednih je izšla vrsta sijajnih knjižnih natisov in e-knjig. Povsem sveži novosti sta kriminalno-iskateljski roman Črtica med dnevom in nočjo uveljavljenega nemškega dramatika in pisatelja Rolanda Schimmelpfenniga, ki nas ponese v podzemlje vrveče svetovljanskega Berlina in ga je v slovenščino odlično prevedla Helena Lenasi.  

Iz sveta fantazijske književnosti pa prihaja težko pričakovana kultna uspešnica iz osemdesetih Čarovnik Howl in gibljivi grad, ki ga je zapisala Diana Wynne Jones, v slovenščino pa iskrivo prevedla Maruša Lorger Bračič. V njem se junakinja Sofija, zaradi uroka spremenjena v starko, odpravi na razburljivo potovanje, na katerem mora prekletstva rešiti ne le sebe, temveč tudi druge. Blesteč dragulj fantazijske književnosti, nagrajen z nagrado phoenix, je resnično pravi feniks – ponovno  vstal iz pepela, najprej z japonsko filmsko anime priredbo iz leta 2004, sedaj pa tudi s težko pričakovnaim izidom v slovenščini. Več o obeh knjigah preberite spodaj.

Doživeli smo tretji ponatis uspešnice Elif Shafak Otok pogrešanih dreves in ponatis knjige Čarodej v vojni, ki prinaša vznemirljivo potovanje v življenje in dosežke skrivnostnega genija Nikole Tesle. Za člane knjižne družine Sanje sta obe knjigi v naši spletni knjigarni in v Hiši sanjajočih knjig na voljo s posebnim popustom. 

Dosegla nas je lepa novica – biser otroške literature Deklice izpod peresa nizozemske avtorice Annet Schaap, je prejela nagrado za kakovostno književnost Zlata hruška, ki jo podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana  v sklopu partnerstva z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. Deklice rastejo iz korenin sedmerice pravljic iz klasične zakladnice: dveh Perraultovih, petih Grimmovih. Nanje mladinska pisateljica in ilustratorka Annet Schaap pogleda s svežim sodobnim pogledom. Izpod njenega peresa rastejo neustavljivo privlačne zgodbe, ki za sabo pustijo rahlo sled melanholije. Kajti: čeprav Deklice temeljijo na pravljicah, se, paradoksalno, berejo kot povabilo, naj v pravljice ne verjamemo slepo naivno – koristnejše bo. Večini zgodb o neustrašnih deklicah lahko prisluhnete tudi na TV Sanje v žametni interpretaciji Nade Vodušek.

V poletje smo vstopili z zagonom vseslovenske platforme za izposojo e-knjig Cobiss Ela, kjer doživljajo pravi razcvet tudi naše knjige – tu najdete več kot 250 naslovov založbe Sanje. V dobrih dveh mesecih so naše edicije zbrale skoraj 2400 izposoj, najbolj pa so bralce pritegnile knjige Elif Shafak (Otok pogrešanih dreves, Štirideset pravil ljubezni, 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, Tri Evine hčere, Čast), Sally Rooney (Pogovori s prijatelji, Kje si, prelepi svet), Orhan Pamuk (Novo življenje, Ime mi je rdeča, Muzej nedolžnosti, Rdečelaska) Frank Herbert (Peščeni planet, Mesija s peščenega planeta, Otroka peščenega planeta, Božanski imperator peščenega planeta) in mlada slovenska avtorica Sara Zupan (Dnevnik nore skulirane sladostrastnice).

Prisluhnili smo naraščajočim željam po e-knjigah, zato so nam poletje polepšale: Pot na jug mojstra češkega magičnega realizma Michala Ajvaza; pretresljivo aktualni, apokaliptično distopični roman Zadnji človek mojstrice znanstvenofantastičnega peresa Mary W. Shelley; osupljiva, razsodna in rahločutna Pomlad odlične Ali Smith; prvenec presunljivega Orhana Pamuka Novo življenje; ter mednarodna uspešnica med kritiki in bralci Trust Hernanda Diaza.

Medtem, ko snujemo dobre knjige, v upanju, da nam bodo pomagale zaščititi naš čolnič pred pogubo in prebroditi čase polne laži in nasilja, so avgusta v »olimpijskem mestu« Pariz aretirali soustanovitelja in direktorja komunijacijske platforme Telegram Pavla Durova. Človeka, ki je brez marketinga in goljufij s svojim bratom (enim največjih matematikov naše dobe) razvil eno največjih in najbolj necenzuriranih omrežij na svetu: Telegram, ki ima že 950 milijonov aktivnih uporabnikov in odločno prehiteva tudi doslej najbolj priljubljena orodja (denimo WhatsApp). Komentar o tem, kako Zahod s stopnjevanjem cenzure, omejevanjem dostopa do informacij in kriminaliziranjem svobode misli postaja srhljiva mešanica totalitarizma in prevarantstva, je v kolumni Evropa laže: primer Telegram zapisal Rok Zavrtanik.

Ob koncu vam zaželimo sanjski konec poletja in upamo, da ste nabrali dovolj elana za skok v barvito, pestro in pretanjeno jesen – a brez skrbi, vmes je še indijansko poletje, peti letni čas, kvintesenca biti. 

Vaše Sanje

Uspešen policijski agent za droge Tommy med neko intervencijo ponevedoma ubije nedolžnega otroka. Po tem nič več ni, kot je bilo. Šele ko iz kanala v Görliškem parku potegne truplo mlade ženske, najde nekaj, kar ga spet žene naprej: Kdo je bila ta ženska? Zakaj je nosila belo poročno obleko? In kaj pomeni skrivnostni tatu na njenem hrbtu?

Tommy želi priti do dna njeni zgodbi. Na svoji odisejadi skozi mesto se sreča z umetniki, ki se borijo za preživetje, z borci, izgubljenci in naplavljenci z vsega sveta: od japonskega mojstra tatujev do indijske požiralke ognja. Buden kot ris in na smrt utrujen, med sanjami in resničnostjo, se Tommy pogreza vedno globlje v berlinsko podzemlje in v svojo lastno preteklost.

V svojem tretjem romanu Roland Schimmelpfennig razgrne utripajoči Berlin sedanjosti z vsemi njegovimi obrazi. Vrveče svetovljansko mesto pa je obenem tudi izgubljeni kraj med dnevom in nočjo – mesto, v katerem prežijo skriti prepadi.

Črtica med dnevom in nočjo je roman, izpisan v bliskovitem tempu, ki nas popelje na divjo ježo skozi svet sodobne velemestne stvarnosti in obenem polni s hrepenenjem.

V deželi Ingariji se lahko zgodi karkoli, še posebej, če se razjezi čarovnica iz Pustinje – kar se zgodi pogosto.

Sofija Klobučar se je rodila pod nesrečno zvezdo. Je najstarejša od treh hčera, ki ji je usojeno, da ji bo spodletelo, če bo v iskanju lastne usode zapustila dom. Ko v slikoviti prodajalni klobukov nehote razhudi čarovnico pod krinko, jo ta uroči v starko. Da bi razrešila urok, mora Sofija v novem telesu najti pogum in moč, da se odpravi po pomoč k strašnemu čarovniku Howlu, sklene dogovor z ognjenim demonom in se sooči s čarovnico iz Pustinje. S tem se začne njeno resnično potovanje, na katerem mora prekletstva rešiti ne le sebe, temveč tudi druge.

Diana Wynne Jones je v svojih knjigah ustvarila neverjeten domišljijski svet, ki se prav lahko kosa s svetom Zrcalke, Harryja Potterja n drugih draguljev fantazijske književnosti za mlade odrasle –, svet, ki ne potone v melanholične sivine obupa, temveč ostane barvit in poln upanja. V njem se prepletajo čarovniška doživetja in večdimenzionalna vesolja, poln je osupljivih, karizmatičnih junakinj in junakov, brezbrežne domišljije, osupljivih zapletov in žlahtnega humorja.

Angleška pisateljica je za svoje ustvarjanje prejela številne nagrade, za Čarovnika Howla denimo nagrado phoenix. Po uspešnici je japonski režiser Hajao Mijazaki posnel istoimenski animirani film, ki je bil leta 2006 nominiran za oskarja in je postal eden najuspešnejših japonskih filmov vseh časov.

Redni tedenski spored TV Sanje
Bere Nada Vodušek, kamera in montaža Rebeka Bratož Gornik

Annet Schaap, Pošastka, 10. Plamenček
Bliža se dan, ko bo na otok priplul čoln s hrano. Z njim se bo mornar odpeljal na kopno. Domisli se, da jima bo v zahvalo pripravil poslovilno večerjo na obali. Zakuri ogenj in z vrvico spretno nalovi rakce za pojedino na mivki. Vilhelmina godrnja in se pritožuje nad mivko, ki ji maže krilo, deklici pa je meso rakcev všeč. Ko guvernanta odide spat, ostaneta z mornarjem sama pod zvezdnim nebom. Le o čem se pogovarjata?

Marko Tomaš, Utopia. Okrutnost
Zapis o okrutnosti, ki se bohoti v svetu v preštevilnih dejanjih zla.
... nimamo prihodnosti, ker smo jo omejili na politično kategorijo in jo s tem izbrisali iz človeškega duha.
Lepota duha, opomnik nanjo, hitro zagori, ker je krhka.
Utopia: Pisma z juga je v knjigi zbran niz globoko občutenih zapisov pesnika, pisatelja in prijatelja Marka Tomaša o tu in zdaj ter o vsem, kar tu in zdaj prerašča.

Peter Wilber, Mala črna knjiga o negativnem razmišljanju. Depresija in filozofija. Samopomoč.
O tem, zakaj je pomembno vstopiti v filozofski način ne le mišljenja, temveč življenja samega. Biti filozofski, ni praksa uma, pravi Wilbeg, ampak praksa sebstva.
In o knjigah za samopomoč, ki zmagoslavno obljubljajo, da imajo rešitev.