Peticija proti davku na knjigo: založba Sanje na čelu prednje straže že od leta 2006 naprej. V Noči knjige kličemo: vztrajajmo, krog podpornikov se širi. Ste za?

Tole je predlog, ki smo ga pred kratkim poslali na FURS - s ponovnim opomnikom tudi na besedilo peticije, ki smo jo podpisali številne Slovenke in Slovenci:  na spletu jo je podpisalo prek 7.500 oseb, 16.508 podpisov na papirju pa smo v slovenski parlament vložili že 23. oktobra 2006, vendar vse do danes nismo prejeli odgovora.

Spoštovani,

V nadaljevanju navajam nekaj argumentov za znižanje DDV na knjigo v Sloveniji – tako fizično kakor tudi e-knjigo.

Zakaj znižanje DDV na knjigo?

• ker je slovenska knjiga že danes med najbolj obdavčenimi v Evropi,
• ker je znižani davek na tiskano besedo izjemnega pomena za dostopnost izobraževanja in kulture ter s tem za razvoj jezika in kulture kateregakoli naroda na svetu – za najmanjše narode pa je tudi vprašanje preživetja,
• ker so stroški produkcije in skladiščenja knjig v Sloveniji primerljivi s tistimi v npr. Veliki Britaniji, poslovni izgledi na trgu, ki dosega velikost delčka enega večjih britanskih mest, pa so takorekoč zanemarljivi,
• ker je knjige v slovenskem jeziku težko izvažati,
• ker je prodaja leposlovja v Sloveniji v zadnjih letih radikalno upadla – najmanj za dobrih 50 %, po nekaterih ocenah celo za 80 %,
• ker slovenski trg sodi med največje založniške miniature na svetu,
• ker so naklade pri nas med najnižjimi, slovenska knjiga pa je med najdražjimi v Evropi,
• ker je izid vsake knjige v slovenskem jeziku tudi ekonomski dosežek,
• ker subvencije, ki jih pisateljem napoveduje država, rešujejo le manjši sklop težav, ki bi jih povzročila uvedba davka na knjigo,
• ker je na svetu preko 6000 jezikov, od katerih jih je 30 % neposredno, 90 % pa dolgoročno ogroženih,
• ker se posebnega pomena davka na tiskano besedo za razvoj družbe zavedajo vsi pomembni narodi: ničelno stopnjo za tiskano besedo imajo že 140 let Angleži – imajo pa jo tudi številne druge države,
• ker je torej jasno, da sedanji 9,5 %, v primeru e-knjige celo 22 % davek ni le izjemno  visok in krivičen do slovenskega naroda, pač pa odraža tudi visoko stopnjo latentne suicidnosti Slovencev,
• ker torej 22 % davek pri e-knjigi pomeni kulturni samomor par excellence,
• ker obstaja dokazljiv in preverljiv korelat med ničelno stopnjo davka na knjigo ter pismenostjo, izobraženostjo, samozavestjo jezikovne skupine in njeno ekonomsko močjo; ker z njo rasteta tako kulturna kot tudi gospodarska samozavest in moč naroda,
• ker se bo po mnenju najuglednejših svetovnih teoretikov prav na področju izobraževanja odvijala zadnja in najvišja faza tekmovanja med nacionalnimi ekonomijami,
• ker se Slovenci želimo realizirati kot vitalna, samostojna in prepoznavna kultura v Evropi in svetu.

Ponovno opomnim tudi na besedilo peticije, ki smo jo podpisali številne Slovenke in Slovenci:  na spletu jo je podpisalo prek 7.500 oseb, 16.508 podpisov na papirju pa smo v slovenski parlament vložili že 23. oktobra 2006, vendar vse do danes nismo prejeli odgovora.

Besedilo peticije proti obdavčenju knjige:

Spodaj podpisani državljanke in državljani Slovenije menimo, da je davek na slovensko knjigo, glede na njen pomen za slovensko identiteto, ponižujoče dejstvo, zato od Vlade Republike Slovenije in parlamenta najodločneje zahtevamo, da v celoti opustita predloge za zvišanje davka na knjigo ter da ničelno stopnjo davka na knjigo z vračilom vstopnega davka določita za enega od prednostnih ciljev.

To je najmanj, kar država dolguje svojim prednikom, ki so ji predvsem s knjigo skozi stoletja omogočali današnjo sedanjost, in obenem najmanj, kar dolguje sedanji in prihodnjim generacijam.

Ničelna stopnja DDV je edina kulturna stopnja davka za slovensko knjigo, najmanjši skupni imenovalec slovenske omike in civilizacije ter majhno upanje in obet za našo prihodnost.

Besedilo peticije je dostopno in gla lahko podprete na spletni strani www.peticija.si

Rok Zavrtanik,
direktor Založbe Sanje

Nekaj pobudnikov in prvopodpisnikov peticije iz leta 2006:

Rok Zavrtanik, založba Sanje
dr. Kristina Brenkova, pisateljica
Milan Dekleva, pesnik
Miloš Mikeln, pisatelj
Tone Pavček, pesnik
Janko Moder, pisatelj in prevajalec
Jože Faganel, profesor slovenskega jezika in književnosti
dr. Maja Breznik, raziskovalka
prof. dr. Manca Košir
Damjana Hainz, bivša direktorica knjižnice Otona Župančiča, upokojenka
prof. dr. Rastko Močnik, sociolog
prof. dr. Andrej A. Lukšič, Inštitut za ekologijo
akademik, prof. dr. Boris Paternu
dr. Neda Pagon, založba Studia Humanitatis
Blanka Jarni, Založba Genija
Zoja Skušek, Založba CF

...