XX. Festival Sanje: Na razvalinah človeštva zasije človečanstvo

03. julij 2021 4 min branja

Objavljeno v: Dogodki, Festival Sanje

Svetloba se rojeva, ko se neustrašno spustimo v tisočletne temine in tišine. Zato se je letošnji, že XX. Festival Sanje, pričel globoko pod površino zemlje v Plesni dvorani starodavne Divaške jame s pesmimi DERTa. Občutek je bil, kot da se je v stičišču poezije, glasbe in omike za štiri dni razprl popek sveta.

V nočeh polne lune in kresnega ognja se je zgodila vrhunska poezija, glasba, sanje, v občutljive antene smo lovili šepet prihodnjih svetov, ki se šele imajo roditi, odprla so se zapahnjena vrata svobodne misli.

Na Forumu Sanje je v z eminentnimi gosti – dr. med. Biserka Ilin, dr. Andraž Teršek ter dr. med Biljana Dušić – kvišku šinil neustavljiv plamen: nujen, korenit, neustrašen razmislek o krizi človečanstva na temo najaktualnejših vprašanj našega časa. Pogovor je povezovala legendarna špikerka Radia Študent in kritični glas Nada Vodušek. Spremljala nas je misel patra dr. Karel Gržan, ki se zaradi zdravstvenih težav foruma v živo žal ni mogel udeležiti, je pa zato njegov prispevek h kritični razpravi dostopen v posnetem pogovoru:

"Stopili smo v obdobju teme. In ko bo noč najtemnejša, bo prišel čas ..."

Morda najpomembnejše od vsega je, da so se na čarobni preprogi, ki jo lahko stke le festival, zgodila srečanja sorodnih duš. Glavo je po obdobju, ko so nas ponižale dušeče maske, dvignilo prastaro spoznanje, da srečanja in osebni stik prinašajo žareč navdih. Da imajo ogromno moč. Večjo, kot si je sploh moč zamisliti, in z vsakim stikom eksponentno raste.

Duh festivala je v radijski reportaži za Val 202 izjemno povzel Gorazd Rečnik, ki je bil z nami vse dni festivala. Iz srca hvala. Vtisov in posnetega gradiva je toliko, da nas bo inspiriralo in ga bomo z vami delili še vse poletje. S posebno skrbnostjo bomo editirali celotno razpravo Kriza človečanstva na letošnjem Forumu Sanje, ki naslavlja temeljna vprašanja našega časa, in jo z vami delili v daljšem videu. Prvi koraki festivala so odjeknili v pradavni tišini Divaške jame, iz katere se je oglasila BABA, literarno-glasbeni projekt Karmine Šilec ki se potaplja v travme Balkana: bal-kana, dežele medu in krvi. Pretresljive endemične pesmi DERTa, ki so v jami zazvenele v izvedbi Novoglasbenega gledališča Choregie in produkciji Carmine Slovenice, iz globokega spanja prikličejo heroine iz preteklosti, balkanske virdžine, večno mlade in za vedno starke, katerih zgodbe avtorica ubesedi v knjigi Kolosalna balkanska fikcija, ki je v času festivala izšla pri Sanjah. bodi močan da ostaneš živ – očisti svet naj bo kot rosa na grudi naj bo kot zvezda na nebu visoko tako zelo visoko nazaj nazaj nazaj nož, s svojim jezikom odstranjam zemljo s tvojega rezila Karmina Šilec: Dert, endemične pesmi // Zarotitve Skozi bolečino spoznavanja se rojeva radost. Ko smo neustrašni, se nam smehlja nebo ...