Brezplačna dostava nad 35 €

Tomaž Mastnak: Živi križarski duh

Tomaž Mastnak: Živi križarski duh

05. februar 2024 3 min branja

Objavljamo uvodni odlomek iz najnovejše knjige dr. Tomaža Mastnaka Nova sveta vojna.

Pod knjigo se podpisuje eden najbolj branih slovenskih kolumnistov in humanistov. Čeprav je sredi ozračja nestrpnosti doživel izobčenje iz slovenskih medijev, dr. Mastnak ostaja zvest svoji drži na krivice našega časa občutljivega, v razmišljanju doslednega akademika.

Živi križarski duh

 

Kot pravna institucija so se križarske vojne nehale leta 1940. Takrat se je iztekla veljavnost zadnji papeški križarski buli, podeljeni španskim kraljem. Križarske vojne pa se niso iztekle zato, ker bi se bila ta institucija izvotlila, temveč zato, ker pod frankistično diktaturo ni bilo več španskega kralja, da bi prejel naslednjo bulo. Križarski duh pa živi naprej. Ideje, predstave, podobe, ikonografija, jezik, čustva, občutja in zadržanja, povezani s križarskimi vojnami, so vtisnili globok pečat tako imenovani zahodni civilizaciji in tudi njenim institucijam.

Križarski duh je vodil Krištofa Kolumba, ko je “odkril” Ameriko: njegova empresa de las Indias, kakor jo je sam razumel, je bila korak naproti osvoboditvi Jeruzalema. Križarski duh je odločal, kako so konkvistadorji ravnali z ameriškimi staroselci. Križarski duh je navdihoval evropsko ekspanzijo v neevropski svet, podžigal kolonialne vojne in kolonialno oblast, ter hranil tudi moderni imperializem. Tako v Ameriki kot v Evropi so 1. svetovno vojno prikazovali kot ponovitev križarskih vojn. Veliki francoski zgodovinar križarskih vojn René Grousset je na primer v popularni Epopeji križarskih vojn zapisal, da so leta 1914 “Franki” ponovno stopili v Sirijo, da bi štiri leta pozneje “osvobodili Tripoli, Bejrut in Tir, mesto Rajmonda iz Saint-Gilesa, mesto Janeza iz Ibelina, mesto Filipa Montfortskega. Kar se tiče Jeruzalema, pa so ga 9. decembra 1917 ‘ponovno osvojili’ potomci kralja Riharda [Levjesrčnega] pod poveljstvom maršala Allenbyja.”  To “osvobajanje” še danes tlači tiste kraje kakor krvava mora.

Mnogi so se sklicevali na križarske vojne, ko so razlagali in osmišljali nedavno vojno v Bosni. Predsednik Bush II. je tako imenovano globalno vojno proti terorizmu imenoval križarsko. Vojna proti Iraku je bila v očeh žrtev križarska. Celo vojna proti Rusiji v Ukrajini kliče v spomin križarske vojne. Današnja vojna proti Palestincem sicer bolj neposredno vzbuja asociacije na nacistične zločine, a v globljem zgodovinskem ozadju so ropanje, pokoli in uničenje, ki so jih zagrešili križarji. Dve veliki vojni, ki potekata danes, sta dejansko “sveti”. Vojna proti Rusiji v Ukrajini je liberalistična sveta vojna, vojno proti Palestincem pa vodijo fanatiki, ki se sklicujejo na starozaveznega Amáleka in navdihujejo pri njem: “Poslušaj zdaj glas Gospodovih besed! Tako govori Gospod nad vojskami: ‘Kaznoval bom, kar je storil Amálek Izraelu, ko se mu je postavil na pot, ko je šel iz Egipta. Zdaj torej pojdi in udari Amáleka! Pokončajte z zakletvijo vse, kar je njegovega! Ne prizanašaj mu, temveč usmrti moža in ženo, otroka in dojenčka, vola in ovco, kamelo in osla!’”

 

Slika: Giotto Di Bondone, Pokol nedolžnih (1305)