The store will not work correctly in the case when cookies are disabled.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Dostava na vse kontinente (izjema, zaenkrat: Antarktika). Osebni prevzem v Hiši sanjajočih knjig. Brezplačna dostava kamorkoli v Sloveniji nad 35 €.
Knjiga je zelo natančen in nevtralen opis gospodarske dobrine, imenovane denar, in njenega delovanja danes in skozi zgodovino. Ne predstavlja ustvarjanja sanj o čudežnem izginotju gospodarskih težav, prav tako nima opraviti z načelom jemanja denarja tistim, ki ga menda imajo preveč, in dajanja tistim, ki ga imajo premalo, zato jo je treba brati brez predsodkov, saj si je z vidika našega gospodarstva včasih težko predstavljati, kaj bi denar sploh pomenil brez obresti ali inflacije. Margrit Kennedy odlično opisuje primere iz zgodovine, ko je bil denar v rabi drugače kot danes.
Znanje o denarju, predstavljeno v tej knjigi, ni novo, vendar ponuja nov pristop k njegovemu razumevanju. V številnih starodavnih kulturah je bilo preprosto prepovedano zaračunavati obresti. Za Kennedyjevo to nikakor ni etično vprašanje, ampak ima zelo konkretne gospodarske temelje, saj obresti lahko – in to se tudi dogaja – v zelo kratkem času uničijo cvetoče gospodarstvo. Inflacija lahko le zadržuje neizogibno gospodarsko krizo, ki bo sledila takoj, ko se bo vrednost denarja eksponentno povečala in se ločila od vrednosti dobrine, ki jo je denar predstavljal.
Eno glavnih sporočil te knjige je, da mora denar krožiti, da je lahko koristen; čim hitreje, tem bolje. Eden od argumentov Kennedyjeve je, da obresti delujejo kot spodbuda za varčevanje denarja, kar neizmerno upočasnjuje pretok denarja. Brez obresti celo zelo majhne vrednosti denarja (kar bi se lahko napačno razlagalo kot s strani vlade povzročena inflacija) v daljšem časovnem obdobju delujejo kot močna spodbuda za ohranitev pretoka denarja.
Ni bil mogoče polom finančne in politične elite posledica podcenjevanja nevarnosti eksponentne rasti? Finančna industrija se po najboljših močeh trudi ohraniti status quo in se upirati spremembam. V Bruslju, na primer, se za nadaljnje mirovanje vsak dan porabi tri milijone evrov lobističnega denarja. V Washingtonu na vsakega člana predstavniškega doma pride pet finančnih lobistov. Toda gibanje Zavzemimo Wall Street in njegovi posnemovalci kažejo, da ljudje ne bodo več trpeli statusa quo. Izjemno pomembno je, da to miroljubno evolutivno gibanje raste in pomaga izoblikovati prepotrebne spremembe v našem monetarnem in finančnem sistemu. Prišel je čas za sistematično uvajanje trajnostnega denarja. Zganimo se.