Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Zvezdica Zaspanka je prva slovenska radijska igra za otroke. Napisal jo je Frane Milčinski - Ježek in zanjo leta 1952 prejel Levstikovo nagrado. Zvezdica Zaspanka je med najbolj priljubljenimi otroškimi liki in pravljicami pri nas.
Likovna upodobitev pravljice obsega 22 dvostranskih ter več manjših ilustracij, vse pa so delo odličnega Gorazda Vahna.
Nastavite svetla lica, dragi otroci. Naj jih pobožajo laski srebrnih zvezd. Na milijarde jih je, ki se razpenjajo čez žareče širno nebo ... Zvezde, zvezdice, katerih zvonak smeh napravi, da se nagnjene glavice razkuštrajo pa pesmi zložijo pa dimniki čudežno ometejo ... Ena med njimi, ta, ki se prešerno smeji, ta, ki te obsije, ko ti srčece zazvoni, je Zvezdica Zaspanka.
Po latah domišljije naravnost na mogočno streho neba,
kjer Zvezdica Zaspanka z zemeljskimi utrinki pokramlja,
le v pisemce jih denite,
ji obrazek razsvetlite.
(Tjaša Koprivec)
***
Zvezdica Zaspanka - nova neskrajšana edicija na povečanem formatu!
Likovna upodobitev pravljice založbe Sanje obsega 22 dvostranskih ter več manjših ilustracij, vse pa so delo Gorazda Vahna.
Knjiga je izšla v številnih prevodih.
Zvezdica Zaspanka je prva slovenska radijska igra za otroke. Napisal jo je Frane Milčinski - Ježek in zanjo leta 1952 prejel Levstikovo nagrado. Zvezdica Zaspanka je med najbolj priljubljenimi otroškimi liki in pravljicami pri nas.
Zvezdica Zaspanka je spet zaspala in ni pravočasno prišla na nebo. Zato se na Zemlji pričnejo dogajati čudne stvari. Boter Mesec se razhudi in jo za kazen pošlje na Zemljo. Tam pa je strašni razbojnik Ceferin, ki ima kamen namesto srca ...
* Spremljajte Zvezdico Zaspanko na Facebooku.
* Oglejte si odlomek iz lutkovne predstave Zvezdica zaspanka (Lutkovno gledališče Ljubljana).
"Moj literarni otrok Zvezdica Zaspanka je naredil to, kar naredi toliko in toliko otrok, ko malo dorastejo: ušla mi je z doma. Igrali so jo po vseh jugoslovanskih lutkovnih gledališčih, pa še v Rusiji, kjer je bila objavljena tudi v almanahu najboljših lutkovnih iger, potem na Poljskem, v Nemčiji, na Češkem, v Švici, v Trstu, pa v Čilu in Kanadi. Upam, da ta moja Zaspanka na poti po širnem svetu daje otrokom, kamor že pride, dovolj veselja, saj imam vse otroke tega sveta rad, kot bi bili moji."
- Frane Milčinski - Ježek
Vahen je po Ježkovem navdihu ustvaril enega najprisrčnejših likov, kar jih poznamo v otroški literaturi.
"S toplino in ljubeznijo prežeto zgodbo je s čudovitimi ilustracijami obogatil Gorazd Vahen."
- Natalija Mljač, Slovenske novice
"Zvezdica Zaspanka včasih naivna, danes odločnejša."
- Saša Bojc, Delo
"Brezčasna zgodba o zvedavi zvezdici, ki premaga strah in se z dobrim delom na zemlji odkupi za svojo nagajivost na nebu, v sebi nosi toliko vrednot, še kako pomembnih in aktualnih za današnji "ponoreli" svet."
- Nika Logar, festival Sanje
"... med vsemi zvezdami mi je vendarle najljubša Zvezdica Zaspanka. Ja, tista domišljavka, ki je stara komaj tri milijone let in je rada zamujala v svojo službo na nebu. Zato jo je boter Mesec za kazen poslal na Zemljo. Seveda je pri tem čisto mimogrede spreobrnila razbojnika, da mu je v srcu namesto kamna začelo biti srce."
- Irena Cerar, National Geographic Junior
"... prepričljivo prenaša živo in spodbudno Ježkovo sporočilo o odrešilni ljubezni, ki edina zmore v razbojniku Ceferinu obuditi srce ter ponovno povrniti na zemljo in med zvezde harmonijo in red. Prenaša pa tudi sporočilo o vrhunski slovenski literaturi ..."
- Slavko Pezdir, Delo
"Frane Milčinski Ježek ni veliko pisal za otroke, kar pa je, je ostalo živo praktično do danes. Eden takšnih biserov je tudi Zvezdica Zaspanka ..."
- Polet
"Kaj nam torej sporoča Zvezdica Zaspankač Naj verjamemo neznancemč Da lahko hudobneža popravi tisti, ki ima čisto srceč Ali pa le, da moramo zjutraj vstajati pravočasno, ker nas bodo drugače poslali na zemljoč Ampak mi smo že na zemlji. In tudi tisti redki, ki bodo kdaj obiskali vesolje, se bodo kmalu vrnili nazaj na tla. Verjetno je naše mesto prav tu na zemlji, če zamujamo ali ne, in mesto zvezd je tam gori na nebu. In je Zvezdica Zaspanka le lepa zgodba. Na srečo obstajajo ljudje, ki nam včasih domov pripeljejo kakšno zgodbo o zvezdi, Zvezdici Zaspanki. Eden takšnih je bil Fran Milčinski Ježek."
- Petja Grafenauer, Radio Študent
Format (mm) | 210 x 280 mm |
---|---|
Obseg (št. strani) | 48 strani |
ISBN | 9789616767415 |
Urednik | Rok Zavrtanik |
Zbirka | JEŽEK |
Založba | Sanje |
Jezik | slovenski |
If you wish and if you are not afraid and if you are sure it will not make you feel dizzy, do come with me up into the sky …
Frane Milčinski - Ježek (1914-88), actor, director, author of screen and radio plays (co-screenwriter of Kekec, which received the Golden Lion in the Children’s Film category at the Venice Film Festival in 1952), singer, poet and writer, was one of the most prominent media personalities in Slovenia and without a doubt Slovenia’s greatest humorist and satirist.
He received numerous awards for his work, including the Prešeren award (the most prestigious Slovenian award for the arts) for lifetime achievements in 1975.
Throughout his life, Ježek remained a man of and for the people. He was convinced that comedians are not the kind of people who have anpartment on Mount Olympus, a weekend cottage on Parnassus, or the other way round: our place is at the foot of the slope, where ordinary people are grinding their way through the pressures of everyday life. We are not ashamed to be down here, nor to be comedians; on the contrary, as Shakespeare had it, we are proud to be soldiers.
In spite of Ježek’s great popularity, his work has become widely available only in the last ten years, with the release of CDs, audiobooks and books of his short stories, poems and children’s stories by Sanje.
Frane Milčinski - Ježek (1914-88), actor, director, author of screen and radio plays (co-screenwriter of Kekec, which received the Golden Lion in the Children’s Film category at the Venice Film Festival in 1952), singer, poet and writer, was one of the most prominent media personalities in Slovenia and without a doubt Slovenia’s greatest humorist and satirist.
He received numerous awards for his work, including the Prešeren award (the most prestigious Slovenian award for the arts) for lifetime achievements in 1975.
Throughout his life, Ježek remained a man of and for the people. He was convinced that comedians are not the kind of people who have anpartment on Mount Olympus, a weekend cottage on Parnassus, or the other way round: our place is at the foot of the slope, where ordinary people are grinding their way through the pressures of everyday life. We are not ashamed to be down here, nor to be comedians; on the contrary, as Shakespeare had it, we are proud to be soldiers.
In spite of Ježek’s great popularity, his work has become widely available only in the last ten years, with the release of CDs, audiobooks and books of his short stories, poems and children’s stories by Sanje.
Curriculum vitae
1914
14. decembra v Ljubljani se Frane Milčinski rodi kot tretji otrok materi Mariji in očetu Franu Milčinskemu, mladinskemu sodniku in pisatelju.
Že v zgodnji mladosti je v stiku z gledališčem.
Obiskuje državno gimnazijo. Kmalu po maturi prične z javnimi nastopi (predvsem kot zabavnimi večeri).
Vpiše študij prava in slavistike, vendar ga kasneje opusti.
1936
Prvič nastopi na radiu v tandemu Jožek in Ježek.
Sodeluje s teatrom Grebanciaši, Zagreb.
Sodeluje s teatrom Toti teater, Maribor.
Sodeluje s Šentjakobskim gledališčem, Ljubljana. Sodeluje pri Totem listu, Maribor.
1938
V Drami dobi angažma kot igralec.
1941
Maja je v Ljubljani zadnja predstava Totega teatra v času okupacije.
Junija ga Italijani aretirajo zaradi izjave, da v vojni ne bodo zmagali ne Italijani ne Nemci. V Bellunu v italijanskih Dolomitih odsluži enoletno kazen, kjer zaradi slabih pogojev hudo zboli.
1943
Sodeluje v Drami in Operi.
V humorističnem časopisu Bodeča neža, ki ilegalno izhaja v Ljubljani, objavlja pesmi.
1943/44
Njegove pesmi so prepevali na partizanskih kulturnih prireditvah (Vesela gledališča).
1944
19. avgusta se poroči z Jano Podkrajšek; zakonski par se odpravi na poročno potovanje na Rožnik. Tam si privoščita fižolovo solato in malinovec.
V času vojne ga iz Drame premestijo v Opero, kjer sodeluje kot igralec in piše besedila (med drugim pesmi za Melodije srca).
1945
9. maja, na dan osvoboditve, nastopa na Radiu, kjer se tudi zaposli.
V okviru Koncertne poslovalnice nastopa po različnih krajih Slovenije na glasbeno-literarnih večerih s skeči in pesmimi.
Rodi se mu sin Matija.
1947
Urednik Pavlihe.
1948
Rodi se mu sin Matevž.
1951
Pri Pavlihi izide 13 in ena humoreska.
1952
Nastane Zvezdica Zaspanka – prva slovenska radijska igra za otroke.
Scenarij za mladinski film Kekec (v sodelovanju z Galetom), vloga Kosobrina.
Napiše pesmi za film Ne čakaj na maj, vloga v filmu Vesna.
1955
Zvezdica Zaspanka – predelana za lutkovno igrico (kasneje prevedena v več tujih jezikov in doživi več mednarodnih uprizoritev – Švica, Nemčija, Bolgarija, Sovjetska zveza, ZDA, druge republike tedanje Jugoslavije).
1957
Avtorstvo in režija prve slovenske radijske igre za odrasle Strme stopnice.
1957/58
Radijska igra Dobri stari pianino, scenarij za film Dobri stari pianino, glavna vloga.
1958
Prične se sodelovanje s Televizijo; sodeluje pri prvih snemanjih, avtor skečev in zabavnih večerov.
1958
Proslavo 25-letnice Ježkovega dela v Slovenski filharmoniji prenaša televizija.
1959
Zvezdica Zaspanka v knjižni obliki.
1964
Cikel oddaj Televizija v šoli.
1965
Televizijske serije zabavnih oddaj: Mision dobre volje; Viktor, luč! in Novoletne oddaje.
1972/74
Na pobudo Julke Vahen v sodelovanju z Mariom Rijavcem posname songe, ki kasneje postanejo pojem za to vrsto umetnosti v Sloveniji; posnetki dvajset let kasneje izidejo na plošči in kaseti Balada o koščku kruha (starejši posnetki teh pesmi so izgubljeni).
1988
27. februarja umre v Ljubljani.
Knjižne objave in zvočni zapisi
13 in ena, humoreske. Umetniška zadruga z. o. j. Ljubljana 1951.
Zvezdica Zaspanka. Mladinska knjiga. Ljubljana 1959 (igra), 1992, 1995 (slikanica).
Zvezdica Zaspanka. Ilustracije Mojca Cerjak. Mladinska knjiga. Ljubljana 1995 (slikanica).
Zvezdica Zaspanka, Pet Pepelk, Gledališče živalskega vrta. Mladinska knjiga. Ljubljana 1994 (igra).
Moj narobe svet. RTV Ljubljana 1978 (kaseta).
Moj narobe svet. Sodobnost XXVI/4 (1988), str. 341–346 (pesmi).
Ta svet je pesmi vreden. Feniks. Ljubljana 1988, 1989.
Balada o koščku kruha. M’zin, Kif Kif. Ljubljana 1994 (kaseti, zgoščenka).
Balada o koščku kruha. Založba Sanje,. Ljubljana 2004 (glasbeni album, novi posnetki)
Preprosta ljubezen. Založba Sanje. Ljubljana 1997 (pesmi).
Humoreske. Založba Sanje. Ljubljana 1998 (knjiga).
Humoreske. Založba Sanje. Ljubljana 1998 (zvočni kaseti).
13 + 8. Založba Sanje. Ljubljana 1999 (žepna knjiga).
Ježek pripoveduje. Založba Sanje. Ljubljana 1999 (zvočna kaseta).
Sreča stanuje v sedmem nadstropju. Založba Sanje. Ljubljana 1999.
Cinca Marinca. Založba Sanje. Ljubljana 1999 (glasbeni album).
Zvezdica Zaspanka (neskrajšana izdaja). Ilustracije Gorazd Vahen. Založba Sanje. Ljubljana 2004 (slikanica).
Zvezdica Zaspanka (skrajšana izdaja). Ilustracije Gorazd Vahen. Založba Sanje. Ljubljana 2004 (slikanica).
Twinkle Sleepyhead. Ilustracije Gorazd Vahen, prevod Sunčan Patrick Stone. Založba Sanje. Ljubljana 2004 (slikanica).
Nagrade in priznanja
1952
Film Kekec prejme zlatega leva, glavno nagrado za mladinski film na Beneškem filmskem festivalu.
Kitajska mu podeli posebno priznanje za vlogo Kosobrina v Kekcu.
1959
Levstikova nagrada za Zvezdico Zaspanko
1965
Odlikovanje z redom srebrni žarki
1971
Jugoslovansko priznanje za mladinsko literaturo mlado pokolenje
1973
Nagrada Janeza Kranjca, podeljuje Pavliha
Nagrada za tekst na Slovenski popevki za besedilo Zakaj?
Priznanje občinstva za besedilo Uspavanka za mrtve vagabunde Red dela z rdečo zastavo
1975
Priznanje Radia Ljubljana
Prešernova nagrada za življenjsko delo
1976
Nagrada občinstva za besedilo pesmi Pismo za Mary Brown
Nagrada mednarodne žirije za pesem Ko gre tvoja pot od tod
1978
Priznanje ob 50-letnici Radia in 20-letnici TV
1982
Viktor, podeljuje revija Stop
1985
7D – Zlati ekran, podeljuje revija 7D