Palestinske sanje | Palestinian Dreams

Medijski odzivi

»V času, ko v Gazi poteka genocid, ko je Izrael pobil že na tisoče in tisoče Palestink in Palestincev, večinoma žensk in otrok, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da se za vsako številko skriva edinstven človek: človek s svojim imenom, svojimi idejami, željami in sanjami. Ta knjiga, ki je bila sicer narejena na koloniziranem in okupiranem Zahodnem bregu in ne v Gazi, jasno ponazarja, da ima vsak Palestinec in Palestinka svoje življenje, želje in sanje, ki se prepletajo s kolektivno željo po svobodi in bojem zanjo, z željo po koncu izraelske kolonizacije in apartheida. Upamo, da bo to kmalu postalo resničnost. Za svobodno Palestino.«
– Barbara Vodopivec, urednica knjige

»Če ne bi obiskal Palestine in Izraela, ne bi mogel povezati in razumeti tega dela sveta. Srečanja in pogovori z mnogimi ljudmi, ki so me v okupirani in kolonizirani Palestine sprejeli s široko odprtimi rokami, so mi odprli oči. Petinsedemdeset let nenehnega zatiranja, agresije in apartheida bi jih moralo narediti nesrečne. Doživel pa sem nasprotno. Palestinci so nam pokazali drugo plat človeške narave. Srečal sem ponosne in prizemljene ljudi, katerih samozavest temelji na zaupanju v življenje. Uspeli so vzpostaviti vzporedno življenje, ki ga polno živijo skupaj. Red tam ne temelji na ubogljivosti ali borbi za preživetje, ampak na samo-zavesti, zavesti o sebi, o čemer se niti ne izrekajo. S tem sem se lahko poistovetil, saj so me, čeprav samo mimobežnega tujca, tako prisrčno sprejeli. Preprosta definicija sožitja med Palestinci v tem delu sveta ima tri stebre: ljubeč odnos do zemlje, kjer živijo; močni medsebojni odnosi in zavest o skupnosti; in – najbistvenejše – globoka ponotranjena zavest enotnosti z edinstvenim, nepremagljivim življenjem. Mnogi so v intervjujih spregovarjali o koncu kolonializma in okupacije; izrazili sanje, da bo nekega dne prišlo do miru in sožitja med ljudmi, ki trenutno živijo na tej zemlji. Palestinci v Palestini – ta hip še posebej v Gazi, kjer Izrael izvaja genocid – se zavedajo, da  je mogoče ubiti še veliko več ljudi, a da bosta duh in narava, ki jo utelešajo, sčasoma del skupne miroljubne prihodnosti.«
– Bojan Brecelj, fotograf in pobudnik projekta